V tretjem delu intervjuja z arhitektom Matejem Gašperičem govorimo o življenski prelomnici: o poletni arhitekturni šoli pri Glennu Murcuttu. Po vrnitvi iz Avstralije se je za Mateja začelo novo življenje.
(O uporabniški izkušnji v arhitekturi si lahko preberete v prvem delu intervjuja in o odgovornosti arhitektov do okolja v drugem delu.)
…
Zaštudijski arhitekturni program Glena Murcutta, ki si se ga udeležil leta 2011, praviš, da je bila to življenjska prelomnica. Kako to, da si se sploh prijavil?
Glenna in njegova dela sem poznal in občudoval že od prej.
In pred leti sem imel priložnost, da sem ga poslušal tudi v Ljubljani.
Ob neki priložnosti mi je Alenka – nasploh je ona tista, ki me opozori na vse pomembno, kar se dogaja okrog mene – rekla, glej, Murcutt ima Masterclass! In sem sestavil portfolio. Najel sem tekstopisca in oblikovalko, da je bi dokument tak kot se šika. Poslal sem, ne da bi resno računal na uspeh. Takrat sem imel namreč realizirane le tri hiše.
A potem mi je eden izmed mentorjev, Lindsay, sporočil, da sem sprejet.
Si se na delavnico posebej pripravljal?
Sam sem te sorte, da tako kot Douglas Adams na poti nazaj s potovanja berem turistične vodiče. Da vidim, kaj vse sem zamudil. Ko sem prišel tja, sem vedel, da moram imeti svinčnik in skicirko in nič drugega. Tam sem videl, da nas ne uči samo Glenn, ampak cela skupina. Zelo različne arhitekturne izraze imajo. Richard je romantik, ki iz javnega stranišča naredi bajko. Murcutt je funkcionalist, ki pozna vse vpadne kote sonca ipd. Stuchbury je edini med njimi, ki je nekoliko bolj podjeten in ima tudi svoj arhitekturni biro. Brit je bolj v akademskih vodah, odlična arhitektka, in ima nekaj fantastičnih realizacij hiš. Lindsay je organizator, ki je nehal projektirati, ker se mu ni ljubilo več ukvarjati s predpisi za požarno varnost. Vendar ima tudi on kaj pokazati s področja arhitekturnega opusa. Sami čudoviti ljudje, ki jih druži način razmišljanja, strast do arhitekture in spoštljiv odnos do sveta.
Kako je potekala delavnica?
Najprej en teden stanuješ v vrhunski arhitekturni stvaritvi – slavnem Riversdale Boyd centru, ki ga je zasnoval Glenn. Bila je izredna izkušnja, čeprav nas je ponoči zeblo kot pse. Zelo v slogu Glennovega razmišljanja, ki pravi, da če ti je poleti vroče, stopi ven in nato nazaj, pa ti bo hladno. Če pa te pozimi notri zebe, pa prav tako stopi ven in nato nazaj, pa ti bo toplo. Če pa to ne pomaga, pa obleci pulover. Jaz sem tam prve noči oblekel vse, kar sem imel s seboj.
Sicer pa je izkušnja enkratna. Imaš priložnost spoznati arhitekte vseh profilov, starosti in z vseh koncev sveta. Mentorji pa so po mojem najboljši arhitekti na svetu. Skupaj delaš, obeduješ, se zabavaš, pogovarjaš … Ti neformalni pogovori so vredni največ.
Drug del je potekal v Sidneyju, v stari tovarni vagonov, prenovljeni v center ustvarjalne dejavnosti. Najprej smo skicirali, nato pa sprojektirali paviljon, ogromno smo preizkušali in se pogovarjali.
Si dobil izkušnjo, ki si jo pričakoval?
Tja sem šel, ker sem bil tedaj zelo utrujen od svojega rednega dela v podjetju Hal Interactive. Masterclass sem vzel kot počitnice in oddih.
Ko sem prišel nazaj, pa sem vedel, da sem s starim življenjem opravil. Odločil sem se prodati podjetje in se posvetiti samo arhitekturi. In to sem tudi storil. Niti enkrat mi ni bilo žal.
Alenka pravi, da sem od takrat postal druga oseba, da se mi je prav obraz spremenil.
Hiša Z
Hiša za več kot dva je tvoj zadnji dokončani projekt. Hkrati je to prvi projekt, ki si ga začel po vrnitvi iz Avstralije. Mislim, da se to na hiši razbere po vzdolžnem nadstrešku in umestitvi v lokacijo. Kako ste sodelovali z naročniki?
Naročnika sta mi zelo zaupala. Ko smo se pogovarjali na začetku, na podlagi hiš, ki sta mi jih pokazala kot svoj ideal, nisem bil prepričan, ali bomo našli skupni jezik. Izkazalo pa se je, da sta zelo odprta človeka. Vse želje sta pojasnila, da smo lahko skupaj našli najboljšo rešitev.
Kakšna so bila izhodišča naročnikov?
Njuna izhodišča so bila: klasično grajena hiša, dvokapnica, z napušči. Zdaj ni nič od tega. Razen, če kot napušč šteješ predimenzioniran 3-metrski nadstrešek spredaj, ki ustvarja senčeno teraso in varuje velike steklene površine pred soncem. Na nagnjenem območju sta naročnika želela raven vrt pred hišo in vhod v pritličju. Zato je hiša delno vkopana, vhod je svetel, dvonivojski, na zadnjem delu je hiša zaključena z dvonadstropnim zidom. Ta zid omogoča izvedbo velikega razpona hiše brez dodatne podpore. Spredaj je zaključena s fasado Fundermax v lesenem dezenu. Parcelo zaključuje lesena lopa, ki predstavlja del celote in sklene zeleno ravno dvorišče.
Hiša ima fascinantno zavito stopnišče. Je to posebnost, ki gradi identiteto hiše?
Naročnik je želel delovno sobo, sam pa sem hotel doseči odprt parter hiše. Nisem hotel vstavljati stene, ki bi delila spodnji prostor. Stopnice pa so mehka ločitev med bivalnim in delovnim delom.
Kaj tebi pomeni dom?
Zavestno se trudim, da ne bi bil navezan na fizično lastnino. Dom je zame tako ta trenutek naša hiša na robu vasi.
Kaj naročnik pridobi z dobro arhitekturo?
Smisel dobre arhitekture na področju enodružinskih hiš vidim v tem, da se s selitvijo življenje naročnikov spremeni na bolje. Da jim omogoča opustiti navade in stvari, ki si jih ne želijo, in zaživeti želeni življenjski slog, zaživeti polno življenje.
Pa s tem ne mislim le na funkcionalnost, oblikovanje, energetsko učinkovitost ali da se finančno ne zadrgnejo tako zelo, da potem 15 let ne morejo na pošten dopust. V mislih imam vse našteto. Celoto.
V tem smislu arhitekturo čutim kot svoje poslanstvo. Jaz se ne bom bojeval proti ali za ISIS ali reševal Afrike. Verjamem, da večina med nami lahko k spremembi prispeva predvsem z drobnimi vsakodnevnimi dejanji. Kot je dejal Glenn: »Najverjetneje ne bomo imeli veliko priložnosti delati izjemnih stvari. Zato moramo delati navadne stvari izjemno dobro.«*
Poleg aktivnega življenja svojih vrednot, je arhitektura moj način, kako spreminjam svet na bolje.
Hiša za bistre ljudi
*Glen Murcutt: »Not many of us will have an opportunity to do exceptional things. That is why we need to do ordinary things exceptionally well.«
Pripravila: Nina Granda, Matevž Granda
Fotografije: Matej Gašperič
