Miloš Kosec: Ljubljana na vodi

Pravijo, da človek obrača, bog obrne. Nekaj podobnega sem pomislil, ko sem pred nekaj dnevi zasledil vest o še eni nikoli dokončani ljubljanski sagi. Pred več leti sem že pisal o Stožicah, na pol ruševini na pol gradbišču epskih razsežnosti ob ljubljanski severni obvoznici. Spet drugič sem se dotaknil napovedane (in zdaj dokončane) gradnje novih…

Nadaljuj z branjem

Čisto nova ljubljanska ruševina

Vse ljubitelje zapuščenih prostorov in propadajočih ruševin je v Ljubljani pred kratkim navdušila tiskovna konferenca, na kateri so oznanili gradnjo povsem nove ruševine. Nova impozantna propadajoča struktura bo merila celih 32.000 kvadratnih metrov. Mar se je moda angleških aristokratskih parkov, kjer so si premožneži nekdaj postavljali nove ruševine, ker tiste prave in avtentične niso bile…

Nadaljuj z branjem

Nepremična lestev: alegorija o družbenem konsenzu

Arhitekturo obdaja avra trajnosti. Kljub sodobnemu navdušenju nad fleksibilnostjo, spremenljivostjo in novimi gibkimi materiali še vedno vsaj podzavestno zaupamo kamnu in opeki. To ni nič presenetljivega, saj smo skozi stoletja enačili trdnost z varnostjo, masivnost z zanesljivostjo. Naše oko je v tej zgodovinski izkušnji tako dobro izurjeno, da ob prizoru na gradbišče zlahka razdeli začasne…

Nadaljuj z branjem

Novi realizem ali nova banalnost?

V preteklih mesecih so se mnoge ljubljanske stoječe gradbene jame spet spremenile v gradbišča. Popolna stagnacija velikih in razvpitih gradbenih projektov, ki so iz prestolnice v kriznih letih ustvarili naluknjano lunarno pokrajino začasnih parkirišč in minimalno zaščitenih špekulativnih brezen, je očitno minila. Krasno, tako zavoljo novih investicij kot tudi zaradi na rob preživetja prignano arhitekturno…

Nadaljuj z branjem

BENEŠKI BIENALE 2016: POLJSKI PAVILJON ALI PRVA FRONTA

Eden bolj prepričljivih nacionalnih paviljonov letošnjega Arhitekturnega bienala v Benetkah je Poljski paviljon. Verjetno je uspeh kombinacija močne in obenem preprosto artikulirane ideje. Paviljon se namreč posveča temu, kar imenuje »prva fronta arhitekture«: gradbišču. Poljski gradbiščni delavci so v mnogih evropskih državah že dolgo pojem poceni in učinkovite delovne sile (podobno, kot bi pri nas…

Nadaljuj z branjem

ZABRISANA ZNAMENJA GRADITELJEV

V časih, ko se poklic arhitekta še ni izoblikoval, so na gradbiščih prevladovale izučene in hierarhično organizirane kamnoseške delavnice, ki so jih le v primeru zares zahtevnih in obsežnih gradbišč (na primer srednjeveških katedral in večjih utrdbenih kompleksov) usmerjali osrednji nadzorniki del – bodoči arhitekti. O delavcih na srednjeveških gradbiščih, torej izučenih mojstrih in njihovih…

Nadaljuj z branjem

ZAMUJENE PRILOŽNOSTI ALI LJUBLJANSKI RAZVOJNI PREBOJ? DELAVNICA MOŽNIH PRIHODNOSTI STOŽIC

»Ob Ljubljanski severni obvoznici se na 120.000 m2 razprostira največje ljubljansko propadlo gradbišče, nikoli dokončan spomenik pogoltnim predkriznim ekonomskim apetitom.« Lahko pa začnemo tudi drugače: »Med Stadionom in Dvorano Stožice se je v preteklih sedmih letih razlezla urbana krajina, preplet pokritih in odkritih prostorov, dvoran in atrijev, ki bi lahko nudili zavetišče in platformo pestri…

Nadaljuj z branjem