• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
Arhitektura,kritika,Razmislek
/
10 januarja, 2017

Novi realizem ali nova banalnost?

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

V preteklih mesecih so se mnoge ljubljanske stoječe gradbene jame spet spremenile v gradbišča. Popolna stagnacija velikih in razvpitih gradbenih projektov, ki so iz prestolnice v kriznih letih ustvarili naluknjano lunarno pokrajino začasnih parkirišč in minimalno zaščitenih špekulativnih brezen, je očitno minila. Krasno, tako zavoljo novih investicij kot tudi zaradi na rob preživetja prignano arhitekturno in gradbeno stroko. Simbol novega vitalizma kapitala in gradbeništva tega šele kratkotrajnega gibanja krivulj navzgor mora prav gotovo postati nova stolpnica na Bavarskem dvoru, ki bo v dobrem letu postala dom hotela Intercontinental. Gradbišče je do pred kratkim, ko je stolpnica dosegla končno višino 81 metrov, vnašalo v poslovno središče Ljubljane prav ameriški tempo gradnje: betonski skelet, ki mu je bliskovito sledila končna zasteklitev, se je vsakih nekaj dni povišal za eno nadstropje.

Nova stolpnica stoji tik Miheličeve vitke vertikale »na zobotrebcih«, ki je poleg Šubičevega Nebotičnika morda najelegantnejša visoka stavba prestolnice. To sicer ni več čisto res, pa ne zato, ker bi stolpnica Intercontinental Miheličevo mojstrovino iz poznih sedemdesetih po eleganci presegla. Obe vertikali sta namreč umeščeni v nekakšno neznosno bližino in zato odpirata vprašanje, ali imajo tudi stavbe svojo izpeljanko minimalnega »osebnega prostora«? Če ga imajo, je tu gotovo nevljudno kršen. Sicer pa ni moj namen pogrevati tem, za katere je bil čas kvečjemu v obdobju razpisanega natečaja pred skoraj desetimi leti. Niti ne želim napisati variacije na temo »včasih je bilo vse boljše«: takšnih obžalovanj je že tako dovolj, pa še neupravičene so, saj slovenska arhitektura tudi danes ustvarja vrhunska dela. Kar sama pa se nam ponuja priložnost, da med sabo primerjamo neljubi sosedi na Bavarskem dvoru in tako poskušamo identificirati današnjo realnost in podobo tega, kar nas morda čaka v prihodnjih letih.

Miheličevo stolpnico odlikuje redukcija pritličja na nujen minimum. Vse, kar se dotika gradbene parcele, je jedro z vertikalnimi komunikacijami in dva stebra, ki nosita celotno stavbo. Večina območja je sproščena za javno uporabo, osvobojeni prostor pa obenem postane nadkrit predprostor vhoda v stolpnico. Tudi Intercontinentalova stolpnica poskuša naglasiti pritličje v javnem interesu in ga glede na zgornja nadstropja nekoliko obklesati v korist razširitve javnega prostora. Dobri nameni pa ostanejo neudobno ukleščeni v minimalne nagibe podporne konstrukcije, preden lahko ta v višjih nadstropjih zadiha v svoji polni kapitalski logiki: kot nizanje čim večje etaže za etažo.

Zdi se, da poskuša mogočna stolpnica svojo imanentno zahtevo po čim večjem izkoristku površin omehčati z zamiki svoje mase. Nadstropja namreč niso povsem enaka, ampak poskušajo vzdolž vertikale izoblikovati razgibanost, kot da bi bila stolpnica rezultat nizanja ne popolnoma prilagujočih se elementov drug na drugega. Takšna oblikovalska odločitev je bila morda sprejeta v prepričanju, da bi nizanje popolnoma enakih etaž na etaže izoblikovala preko mere repetitiven blok, ki kapitalskih zahtev ne bi niti minimalno prikril in jih tako naredil užitne za še vedno elitno ljubljansko lokacijo. Takšen vnos raznolikosti je gradnjo nedvomno podražil, obenem pa nevzdržne bližine s sosedo ni prav nič razrahljal. Miheličeva stolpnica pa se repetitivnosti ne ustraši, nasprotno: nadstropje je enako nadstropju (enako, z izjemo kavarne in »krone«, velja za 85 let star Nebotičnik), kar je pač notranja logika stolpnice. Je skoraj »urbanistično« rahljanje stavbne mase dovolj, da iz v zrak ekstrapolirane gradbene parcele ustvari arhitekturni presežek?

Stavbnemu plašču nove stolpnice je treba priznati, da ne dela koncesij; podobno kot Miheličev ovoj je kontinuiran in povsod enak. Zato in zaradi svoje nevljudne bližine sta obe stavbi ne toliko sosedi, ampak po sili razmer zvezana siamska dvojčka. Stolpnici v svojem steklu zrcalita druga drugo. Vendar pa ima starejša fasada na sebi zanimiv obrat: če je njena zasteklitev, kot je zaradi notranjega ustroja zasnove nadstropij edino sprejemljivo, izvedena v horizontalnih pasovih, je njena zunanja delitev poudarjena z vertikalami, minimalnim fasadnim elementom, ki šele zares poženejo stavbno maso v višino in iz nje ustvarijo elegantno vitko arhitekturno telo. Sodobna fasada pa ni nič drugega kot horizontalni pas na horizontalnem pasu, ki ga prekinjajo parapetne prekinitve. Na videz minimalna razlika v zasnovi sta dva med sabo ločena svetova.

Razlike med nekdaj in danes seveda niso le arhitekturno, ampak predvsem družbeno in ekonomsko pogojene. Vendar pa mora biti sklep kritičen predvsem do arhitekturne stroke. Tvegajmo pripombo, da so krizna leta suhih krav ter politični in investitorski pritiski dodobra pregnetli tisto, kar je ostalo od strokovne neomajnosti (v angleščini bi lahko uporabil termin »resilience«). Na kratko rečeno, z inflacijo produkcije arhitektov in upadom tržnih potreb po gradnji je testo slovenske arhitekture vzhajalo preko meja ter zato postalo mnogo bolj gnetljivo. Naenkrat smo v strahu, da ne bi ovirali vedno bolj plahega kapitala, pripravljeni prilagoditi že prav vse strokovne kriterije – najbolj očiten in nerazumljiv primer takšne fleksibilnosti je gotovo ignoriranje Plečnikove dediščine na stadionu za Bežigradom istočasno s prizadevanjem za celostno zavarovanje arhitektovega opusa v okviru Unesca. Še tako banalna zgradba je lahko preračunljivo interpretirana za »minimalistično«, čeprav gre prepogosto samo za minimalizem strokovne kompetence in rezistence. To so znanilci novega realizma, ki bi ga še bolj upravičeno imenovali nova banalnost. Nameni arhitektov so, ne dvomim, dobri in častni. V tem se ne razlikujejo od drugih arhitektov drugih obdobij, saj je bilo kadarkoli le malo takšnih, ki so k nalogi namenoma pristopili z željo po uničenju kakovostnih in javnih vsebin. Razliko pa lahko iščemo v impotenci celotne stroke, ki se nevarno nagiba k prostovoljni kapitulaciji, pomešani z dobro mero samoslepljenja. Slednje se ponavadi skriva pod plaščem »dobrega kompromisa«. Dobra arhitektura kot dober kompromis? Morda, ne pa nujno. Na Bavarskem dvoru lahko spremljamo realizacijo nekakšnega minimalnega kompromisa med kapitalom in stroko, izostanek željenega rezultata pa morda namiguje na dejstvo, da tako minimalni skupnim imenovalec in dejstvo, da se spet gradi, pač ni in ne bo dovolj.

 

Miloš Kosec

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiNatečaj Slovenska hiša za 21. stoletje
NaslednjiV DIALOGU Z NARAVONext
Povezani članki
Loading...
Arhitektura

Demšar arhitekti: Hiša Casper

20 februarja, 2018
Arhitektura

Matjaž Bolčina: Prenova Štupičeve vile

23 novembra, 2020
Arhitektura

BENEŠKI BIENALE 2016: ČRNOGORSKI PAVILJON ALI POSTINDUSTRIJSKA FRONTA

1 junija, 2016
TrafikaArhitektura

Divja trta kot nekoč

4 maja, 2022
Arhitektura

Monochrome arhitekti: Vila Jenny

10 avgusta, 2019
Arhitektura

PROSTOR SREČEVANJ

26 februarja, 2016
Arhitektura

Grupo H: STOLP IZ OGLEDAL

5 novembra, 2017
Arhitektura

Obešene brvi na severnem Primorskem

27 avgusta, 2018
1 2 … 159
The international competition “Floating pavilion o…
The international competition “Floating pavilion o…
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
#30 / GOZD ◼️ Gozdovi obsegajo 30 % površine plane…
#30 / GOZD ◼️ Gozdovi obsegajo 30 % površine plane…

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo