Kako bi se Le Corbusierjevemu modernizmu podala arhaična lesena polkna? Kaj pa bizarna, nekoliko po španskem kolonialnem baroku navdahnjena cementna korita za rože? Ne gre za akademska vprašanja; spoj zdaj že častitljivega modernizma iz dvajsetih in poznejših vernakularnih dodatkov lahko obiščete v Pessacu, predmestju Bordeauxa. Še preden je Le Corbusier zasnoval vilo Savoy in druge…
Nadaljuj z branjem
Zahvaljujoč ekskluzivnemu partnerstvu z Les Couleurs® Le Corbusier ponuja heroal še večjo raznolikost barv za okna, vrata in fasade. Barvni dizajn sistemskih rešitev za zasebne in komercialne objekte omogoča oblikovalcem, investitorjem in arhitektom svobodo oblikovanja, ki je ENOSTAVNO. BOLJŠA. Polychromie Architecturale »Barva je v arhitekturi prav tako močno orodje kot tloris in rez.« –…
Nadaljuj z branjem
Plečnikovo leto je za nami. Bogo Zupančič ga je med drugim posvetil raziskavi o Plečnikovih študentih, ki so delali v pariškem ateljeju pri Le Corbusieru. Rezultat je obsežna knjiga, ki razkriva zanimive zgodbe mladih arhitektov iz pred stoletja, ki so zapustili milje ljubljanskega mojstra in skušali ujeti vodilni tok moderne arhitekture. Leta 2007 ste v…
Nadaljuj z branjem
Nedavno je mariborski založnik in galerist Primož Premzl javno predlagal, da bi ob stoletnici odločilne akcije Rudolfa Maistra v Mariboru, s katero je obranil slovensko severno mejo, generalu in pesniku končno postavili primerno monumentalno grobnico. Maister je namreč od leta 1934 pokopan na Pobreškem pokopališču v Mariboru v družinskem grobu, ki pa je bil že…
Nadaljuj z branjem
Goldfinger, tretja filmska Bondiada po vrsti iz leta 1964, ima vse nujne sestavine: naslovno pesem, šarmantnega junaka (Sean Connery), hitrega Aston Martina z radarjem, brzostrelko in umetno meglo ter, seveda, celo vrsto upornih deklet, ki mu kljub temu podležejo po treh minutah (svobodna ljubezen šestdesetih se takrat še ni zares zgodila). Predvsem pa v filmu,…
Nadaljuj z branjem
Krize je že nekaj časa konec, cene stanovanj po Sloveniji in v urbanih centrih vztrajno rastejo, tudi zato, ker sta kreditosposobnost in s tem povpraševanje na vrhuncu, ponudbe novogradenj pa (skoraj) ni. V skladu z maksimo o plašnosti kapitala bo trajalo še nekaj let, da se bodo investitorji opogumili in začeli graditi; takrat pa bodo…
Nadaljuj z branjem
Preberite nadaljevanje besedila Petre Čeferin “Živa dela”, ki je bilo objavljeno v prvi številki revije Outsider (7.5.2015). Partenon Le Corbusiera zanima kot arhitekturno delo. Zanima ga tisto, zaradi česar ta tempelj, zgrajen pred dva tisoč leti, živi tukaj in zdaj kot nekaj za arhitekturo pomembnega. Prav zato, ker nam pove nekaj ključnega o arhitekturi za…
Nadaljuj z branjem
Arhitekturni objekti so, kadar so uspešni, outsiderji. Outsiderji so, ker so transsituacijski in nadčasovni. Pred skoraj sto leti je Le Corbusier napisal knjigo z naslovom K arhitekturi, ki je, kot piše arhitekturni zgodovinar J. L. Cohen, odločilneje vplivala na razmišljanje o arhitekturi moderne dobe kot vsa zgrajena arhitektova dela. Izjemni vpliv, ki ga ima ta…
Nadaljuj z branjem
Včeraj se je za obiskovalce po dvoletni temeljiti prenovi spet odprla Plečnikova hiša v Trnovem. Domovanja arhitektov so vedno zanimiva; včasih zato, ker je v njih najbolj dosledno realizirana arhitekturna vizija njihovega avtorja, ki je lahko pri gradnji nastopal kot naročnik in arhitekt obenem; včasih pa nasprotno, ker se arhitektov dom tako zelo razlikuje od…
Nadaljuj z branjem
Koncept: Majhne mobilne enote včasih potrebujejo dodatno infrastrukturo ali pa je zaželeno njihovo združevanje. Mobilne enote se zato priključijo na veliko arhitekturno infrastrukturo, ki ima poleg osnovnih napeljav tudi prostore za druženje in servisne programe. Definicija potreb posameznika je lahko v času izjemne fleksibilnosti in mobilnosti prebivalstva za arhitekta (pre)zahtevna. Zato se lahko osredotoči le…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
