Zanimivo je, da sta prvo in zadnje veliko delo arhitekta Edvarda Ravnikarja le kakšnih sto metrov narazen. Zanimivo je tudi, da obe na pogled odstopata od drugih del v izrazni poetiki njegovega opusa. Govorimo o Moderni galeriji v Ljubljani, zgrajeni leta 1951, in razširitvi Narodne galerije, končani leta 1993.
Moderna galerija ni čisto prvo Ravnikarjevo delo. Pred tem je zgradil kostnico žrtvam prve svetovne vojne na Žalah in še nekaj manjših stvari. Načrte za Moderno galerijo je sprva risal kot Plečnikov pomočnik. Delo je naročil Izidor Cankar, ki pa s Plečnikovimi monumentalnimi zamislimi ni bil zadovoljen. Ravnikar je nato izrisal svoj načrt, ki je bil enostavnejši in primernejši kontekstu predstavitve moderne umetnosti. To je bila točka razkola med učiteljem in učencem.
V času nastajanja načrtov za Moderno galerijo, med letoma 1935 in 1938, je bil Ravnikar Plečnikov pomočnik pri izvedbenih načrtih za NUK. Zato v fasadi Moderne galerije lahko zaznamo odmeve fasade NUK-a. In zato lahko razumemo, zakaj je to delo drugačno od kasnejših. V njem razberemo vpliv Plečnikove šole, dunajske tradicije in Semperjeve teorije, ki je bila osnova takratne arhitekturne misli.
Leta 1939 si je Ravnikar, po razhodu s Plečnikom, poiskal novega mentorja. Pri 32 letih je šel za pol leta v Pariz v pisarno znamenitega arhitekta Le Corbusierja. Le Corbusier je leta 1923 objavil knjigo Proti novi arhitekturi, v kateri je utemeljil modernizem. Nov material – armirani beton – je bil povod za spremembo paradigme. Arhitektura ni bila več obrtniški izdelek, postala je domena industrije, ali kot je zapisal, »stroj za bivanje«. Ravnikar se je v nekaj mesecih usmeril od Plečnikovih klasicističnih idej proti Le Corbusierjevemu modernizmu. Kmalu za tem se je v Evropi začela vojna in Ravnikar se je vrnil v domovino.
Njegova dela druge polovice 20. stoletja so vrhunec tistega časa. Velikopotezne načrte za mesta, monumentalne urbanistične poteze, posamezne zgradbe in industrijsko oblikovanje notranje opreme spremljajo številni razmišljujoči zapisi. Bil je tudi filozof. In še slikar. Ni bil človek, ki bi sledil drugim. Svoja velika mentorja je poslušal in spoštoval, a nikoli posnemal. Razvil je povsem lasten arhitekturni izraz. V njem sta sobivala modernističen internacionalni slog ter posebna občutljivost za lokalni kontekst.
»Podobno kot vsak človek ima tudi vsako mesto svojo posebno usodo, čeprav je lahko v mnogem podobna usodi neštetih drugih ljudi ali mest. Takšna se nam zazdi tudi Ljubljana, če jo pričnemo opazovati. V celoti in v podrobnostih je podobna mnogim srednjeevropskim mestom, obenem pa je marsikaj, kar je doživela le ona,« je leta 1960 zapisal v reviji Arhitekt. Njegov opus je močno zaznamoval usodo Ljubljane. Zasnoval je številne zgradbe, brez katerih si je ni mogoče zamišljati. Vrhunec je Trg republike z dvojnima stolpnicama, trgovskim kompleksom in Cankarjevim domom – osrednjim kulturnim centrom prestolnice.
Z razširitvijo Narodne galerije se Ravnikarjev opus zaključi. Projekt je zmagal na arhitekturnem natečaju leta 1989, ko je postmodernizem v arhitekturi doživljal svoj vrhunec. Takrat so minila tri leta od ponovnega mednarodnega odkritja Plečnikovih del na veliki razstavi v pariškem Centru Pompidou, ki jo je postavil Boris Podrecca. Ravnikarjevo zadnje delo je na prvi pogled čisti predstavnik postmodernizma – smeri v arhitekturi, ki je sprva požela veliko navdušenje, nato pa kmalu izgon iz raja. A bi bilo narobe, če bi to delo skušali razumeti le v okvirih postmodernizma. Ravnikar, ki je v svojih stvaritvah presegal zgodovinske principe, se je v njem vrnil k zgodovini, na začetek svoje poti, k Plečniku in Semperju. Na podoben način, kot se je ves čas poigraval s tehnološkimi inovacijami in slojenjem naprednih izraznih oblik, je tu uporabil zgodovinske arhitekturne citate Narodne galerije in z njimi zgradi svoje zadnje delo. Mislim, da sta prav prvo in zadnje njegovo delo ključni za razumevanje vsega vmes. Sta kot navednici njegovega opusa.
Napisal: Matevž Granda
Prispevek, prvič objavljen v reviji Ljubljana (januar 2023), je del serije zapisov, posvečenih stavbam Edvarda Ravnikarja v Ravnikarjevem letu 2023.
*
Vsebine, ki jih objavljamo na spletu, so drugačne od vsebin v tiskani reviji. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih.
Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]
Hvala!
