NEANDERTALSKA ARHITEKTURA

Kaj se je zgodilo z neandertalcem? Homo sapiens neandertalensis je bil prvi Evropejec, ki pa je kmalu po prihodu svojega afriškega bratranca pred kakimi 45.000 leti, našega človeškega prednika Homo sapiens sapiens skrivnostno izginil. Vse, kar je za njim ostalo, je poleg skromnih arheoloških najdb nekaj sledi v našem genetskem zapisu, ki kaže, da so…

Nadaljuj z branjem

Intervju Zaha Hadid Architects: Parametricizem, vizija ali utopija?

Pred petnajstimi leti je na dunajski univerzi za uporabne umetnosti (die Angewandte) začel delovati studio Zaha Hadid. Kontroverzna arhitektka je v tem času izšolala več generacij mladih arhitektov. V Avstriji je zgradila tudi nekaj markantnih objektov. Skakalnica in železniške postaje v Innsbrucku so že postale arhitekturne ikone. Nova knjižnica in učni center na Dunaju je…

Nadaljuj z branjem

Informacijsko modeliranje zgradb

Ministrstvo za finance pravkar pripravlja predlog predpisov v skladu z uveljavljanjem evropske direktive na temo javnega naročanja, ki vključuje vpeljavo BIM procesa za vsa javna naročila, tudi v Sloveniji. Članice EU morajo do 18. Aprila 2016 uzakoniti omenjeno direktivo. Na področju gradnje smo vajeni pogostih sprememb zakonodaje. Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja je vedno bolj…

Nadaljuj z branjem

Pisma bralcev: Zaha Hadid odpira vprašanja in to me privlači

Pred kratkim smo na uredništvo prejeli vprašanje arhitekta Mateja Gašperiča, ki se nanaša na intervju s Patrikom Schumacherjem, direktorjem in partnerjem Zaha Hadid Architects, objavljenem v 2. številki revije Outsider. Spodaj navajamo vprašanje  in v nadaljevanju odgovor. Živijo Matevž, Z zanimanjem sem na dušek prebral zadnjo številko Outsiderja – med drugim tudi tvoj intervju z…

Nadaljuj z branjem

Priščipnjen stolp

Dunaj, Avstrija Mies van der Rohe je pri oblikovanju stavbe Seagram v New Yorku prekršil vsa urbanistična pravila in ustvaril nekaj izjemnega. Pri MVRDV so se na natečaju za dunajsko stolpnico odločili podobno: zanemarili so predpisano maksimalno višino (75 m) in trapezoidno obliko tlorisa; resno so vzeli zgolj izhodišče, da stavba ne sme metati sence…

Nadaljuj z branjem