Kot je značilno za vsa vitalna mesta, se tudi v ljubljanskih javnih stavbah stalno odvijajo preobrazbe, v katerih stavbe menjajo enkrat vsebino, drugič plašč ali pokrivalo, včasih pa kar celoten skelet. Novo domovanje Akademije za gledališče, radio, film in televizijo na Aškerčevi 5, ki stoji med Plečnikovo Staro tehniko (Fakulteta za farmacijo) in njegovo parkovno ureditvijo rimskega zidu na Mirju, je posebno radikalen primer take preobrazbe, kjer se je zamenjalo (skoraj) vse naenkrat.
Stavbo je leta 1939 za kemijski inštitut načrtoval Ivan Vurnik, a je bila po drugi svetovni vojni dokončana po nekoliko spremenjenih načrtih. Spomeniško varstvo stavbe je zahtevalo, da se pri obnovi ohranijo vsi prepoznavni arhitekturni elementi stavbe: pročelja, ritem okenskih odprtin, členitev fasade, celoten podzid iz teraca in vhodni kamniti portal, ki je bil v celoti restavriran. V notranjščini so po konservatorskih smernicah ohranili glavno stopnišče in vhodno avlo v hotaveljskem marmorju z vsemi elementi, oblogami, stavbnim pohištvom in ograjo. A med procesom prenove so razkrili slabo stanje zgradbe in dotrajanost materialov, zato so lahko v originalni substanci ohranili le vhodno avlo in vhodni portal ter ograjo na glavnem stopnišču. Kjer je bilo potrebno, so nato preostale elemente natančno posneli in izvedli replike originalnih delov. Vse ostalo je sodobna gradbena tehnologija, deloma oblečena v stara oblačila – temeljita preobrazba, ki se kar dobro poda vsebinskemu zasuku od kemijskih k umetniškim procesom presnavljanja.
Umestitev obsežnega programa oddelkov za gledališče in film v objekt z ozkim, podolgovatim tlorisom in z omejenimi prostorskimi kapacitetami ni bila enostavna. Tlorisna delitev dveh oddelkov je izvedena glede na prenovljeno osrednje stopnišče, ki določa levi in desni trakt stavbe; prvega za film, drugega za gledališče. Gradnja je bila v tehnološkem smislu zelo zahtevna, saj je objekt opremljen z vso potrebno produkcijsko tehnologijo. Filmski del obsega tako celoten nabor tehničnih in pomožnih prostorov za alkimijo slike in zvoka, podobno velja za njegov gledališki pandan, vse skupaj pa spremlja bolj konvencionalen repertoar izobraževalnih stavb, od kabinetov do predavalnic. V zadnji etaži je foaje s teraso, ki tvori preboj v strešnem volumnu za vstop v dvovišinsko gledališko dvorano.
Prav prostori, ki so bistveni za uprizoritvene umetnosti – gledališka in kino dvorana ter filmski studio – so predstavljali arhitektoma Teji Savelli in Tinetu Kljunu največjo izziv. Zaradi statičnih omejitev ob ohranjanju zaščitene konstrukcijske zasnove se je kot edina možna rešitev ponudila umestitev gledališke dvorane in filmskega studia na streho – v nadzidavo, ki je na zunaj najbolj opazen element prenove. Pa tudi njen največji izziv: kako doseči, da obstoječe in dodano tvorita skladno celoto, ne da bi dodatna etaža bistveno spremenila pojavnost stavbe v prostoru. Avtorja sta odgovor poiskala z upoštevanjem ritma in členitve fasadne ravnine obstoječe stavbe, povzela sta tudi trezno racionalnost zasnove, z izbranim materialom in obdelavo fasade pa sta poskrbela, da prizidava ni zgolj funkcionalna rešitev umestitve dvoran z večjimi razponi, ampak nadgradnja tudi v kakovostnem smislu. Prostorsko razgibana jeklena fasada s svetlobnimi režami pomensko izhaja iz podobe odrske zavese, glede na vpadni kot sonca pa zasije v različnih odtenkih, od rjave in bakrene do zlate. Neprekinjeno nadaljevanje toka preobrazb je tako novi akademiji zagotovljeno na vseh ravneh.
Ime projekta: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
Avtorji projekta: Teja Savelli in Tine Kljun; sodelavca Simon Vrabec, Mateja Obid
Investitor: Univerza v Ljubljani
Lokacija: Aškerčeva 5, Ljubljana
Leto načrtovanja: 2017–18
Leto izvedbe: 2019–20
Pozidana površina: 838 m²
Bruto tlorisna površina:
Pritličje: 837,78
1. nadstropje: 811,40 m²
2. nadstropje: 811,40 m²
3. nadstropje: 811,40 m²
4. nadstropje: 811,40 m²
5. nadstropje: 746,62 m²
Tehnična etaža: 224,48 m²
Skupaj: 5054,48 m²
Projektanti (vsi Projekt d.d. Nova Gorica):
Arhitektura: Teja Savelli, Tine Kljun, Simon Vrabec, Mateja Obid
Interier: Teja Savelli, Tine Kljun, Simon Vrabec, Mateja Obid
Projektant gradbenih konstrukcij: Vilko Šuligoj, dr. Peter Kante
Projektant elektro instalacij: Dean Božič
Projektant strojnih instalacij: Matjaž Makarovič
Izvajalci:
Glavni izvajalec gradbeno-obrtniških del: Makro 5 Inženjering d.o.o.
Notranja oprema: Lesnina MG Oprema d.d. Ljubljana
Zunanja ureditev: Cona plus d.o.o.
Dobavitelji gradbenih materialov:
Svetila: Intra Lighting d.o.o.
Talne obloge: Ekostil d.o.o.
Dobavitelji stavbnega pohištva: Reflex d.o.o.
Foto: Janez Marolt, avtorji arhitekture
Napisal: Luka Jerman
Prispevek prvotno objavljen marca 2022 v Outsider #29: Javni prostor/Maribor.
