• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
Arhitektura,Razmislek
/
16 maja, 2016

TOD – Transport Oriented Development, s prevozom uravnan razvoj

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

Odkar se je v 20. stoletju kot najbolj priljubljeno prevozno sredstvo razvitega sveta uveljavil osebni avtomobil, je prometna infrastruktura osrednja tema urbanističnega načrtovanja. Natančneje bi lahko rekli, da se v urbanizmu in regionalnem načrtovanju že dolgo vse vrti predvsem okoli infrastrukture, namenjene motornemu prometu, torej cest. Pri tem smo ujeti v začarani krog, ko izboljšane cestne povezave spodbujajo razseljevanje prebivalstva iz mestnih središč v predmestja in na podeželje, kar ustvarja nove prometne tokove in povzroči ponovno prenasičenje cestnega omrežja. V urbanistični stroki zavedanje o škodljivosti tako enostranskih načrtovalskih praks obstaja že dolgo, v zadnjih letih pa se je izkristaliziralo v doktrini »s prevozom uravnavanega urbanega razvoja« (TOD, Transport Oriented Development), ki je tudi glavna tema poročila OZN o človeških naseljih iz leta 2013.

Gre za strateški pristop k razvoju mest in naselij, katerega cilj je čim boljša dostopnost čim večjega števila prebivalcev do delovnih mest, storitev in zelenih površin z javnim prometom ali nemotoriziranimi sredstvi (kolesarjenje, hoja). V ta namen je treba usmerjati urbani razvoj vzdolž infrastrukturnih koridorjev in koncentrirati poselitev in dejavnosti ob transportnih vozliščih. Slednja naj bi bila dostopna v 10 minutah hoje – večji del gostega in mešanega naselja naj bi torej ležal znotraj 800-metrskega radija okoli postaje javnega prometa. Visoka gostota je pomembna, ker je le tako infrastruktura dobro izkoriščena in s tem ekonomsko upravičena. Za najbolj primeren tip javnega prometa zaradi energetske učinkovitosti velja železnica, v revnejših državah, predvsem v Južni Ameriki, pa se kot dobra in poceni alternativa vse bolj uveljavljajo tudi sistemi hitrega avtobusnega prevoza (BRT, Bus Rapid Transit) na rezerviranih cestnih pasovih in s postajališči, prilagojenimi za hitro vstopanje in izstopanje.

mala-alf02_caldenby_04Fingerplan

Usmerjanje razvoja vzdolž infrastrukturnih koridorjev sicer ni novo. Pojavi se že v 19. stoletju, ko se skupaj z industrializacijo in pospešeno urbanizacijo uveljavi inženirski pristop k urejanju mest – ko se prvič pojavi tudi sam urbanizem kot od arhitekture ločeno polje graditeljske stroke. V tem obdobju je španski urbanist Artuto Soria y Mata razvil koncept »linearnega mesta« (ciudad lineal). Predvidel je naselje, v katerem bi bile vzdolž osrednje glavne ulice s tramvajsko linijo nanizane prečne stanovanjske uličice. Pozidani pas bi z zunanjih strani obdajal pas zelenja za rekreacijo, naprej pa bi se raztezale kmetijske površine. V utopični viziji bi se tako naselje raztezalo čez celo celino in povezalo evropska urbana središča; v precej manjšem obsegu je bila zamisel uresničena v istoimenski četrt v Madridu. Pozneje so idejo linearnega mesta naprej razvijali ruski konstruktivisti, npr. Nikolaj Aleksandrovič Miljutin, ki so na podoben način nameravali graditi nova sovjetska industrijska mesta.

Po 2. svetovni vojni je povsod po svetu prevladala funkcionalistična doktrina coniranja, deljenja mest na monofunkcionalna območja, in uvodoma omenjeno dajanje prednosti osebnemu avtomobilu. Kljub temu so se že tedaj za napredno razmišljajoče izkazali danski planerji. V znamenitem urbanističnem načrtu za Kopenhagen iz leta 1947, imenovanem načrt prstov (Fingerplanen), so linearni koncept nadgradili v zasnovo krakaste urbanizacije. Mesto naj bi raslo ob petih linijah primestne železnice, ki bi se raztezale iz njegovega zgodovinskega središča, med »prsti« pa bi ostal prostor nepozidan.

Načrt za dansko prestolnico je bil zgled načrtovalcem številnih drugih evropskih mest, tudi Ljubljane. Prvi povojni urbanistični načrt, Generalni plan urbanističnega razvoja Ljubljane, sprejet v letih 1965–1966 (znan pod kratico GUP 65/66), je sledil konceptu krakastega mesta. Temu je namreč ustrezala zgodovinsko in geografsko pogojena prostorska zasnova Ljubljane, v kateri iz mestnega središča radialno potekajo glavne ceste proti večjim sosednjim mestom, ob njih pa so nanizane primestne vasi (Šiška, Šentvid, Vič, Moste, Rudnik …). Slednje so dobile vlogo središč novih stanovanjskih sosesk, ki so zrasle vzdolž koridorjev glavnih cest, na zemljiščih med glavnimi cestami in železniškimi progami pa so gradili industrijske obrate. Delovna mesta so bila tako blizu stanovanjskim območjem, oboje pa dobro infrastrukturno povezano. Med kraki so bili puščeni »zeleni klini« – Rožnik in Šišenski hrib s severozahoda ter Golovec in Ljubljanski grad z jugovzhoda (pozneje smo sem začeli prištevati še Barje in zeleni klin med Novimi Jaršami in Bežigradom), preko katerih je center povezan z naravnim zaledjem.

GUP 65-66

V istem obdobju je na drugi strani Atlantika, v brazilskem mestu Curitiba, nastal še en napreden urbanistični načrt. Ker so se tedaj že kazali uničujoči učinki naraščajoče rabe osebnih avtomobilov na mestni prostor, so v letih 1964–1968 pod vodstvom arhitekta Jaimeja Lernerja (ki je pozneje postal župan mesta) izdelali načrt, ki danes velja za enega od najuspešnejših primerov urbanističnega načrtovanja. Tudi tu je bila osnovna ideja razvoj z visokimi gostotami vzdolž petih transportnih koridorjev, na katerih so že v sedemdesetih letih uvedli hitre avtobusne linije po sistemu BRT. Prometna politika Curitibe se zdi prav neverjetno učinkovita – čeprav se je od leta 1974 število prebivalcev podvojilo, se je v istem obdobju avtomobilski promet zmanjšal za 30 %. Mesto ima tudi obširne zelene površine in za promet zaprto ožje zgodovinsko jedro. Zelo pozitiven učinek pa ima tudi socialna politika mesta. Curitiba je nasploh znana kot najbolj urejeno in čisto brazilsko mesto in je bila vzor za prestrukturiranje številnih južnoameriških in drugih mest. UNESCO ga je celo predlagala kot model za prenovo v vojni opustošenih afganistanskih mest.

mala-Curitiba_Centro

Četudi opisani pristopi v svetovnem merilu torej niso novost, se je v zadnjih letih TOD kot razvojna strategija močno uveljavil v Severni Ameriki in Avstraliji, saj imajo ravno te dežele velike težave z netrajnostnim suburbanim poselitvenim vzorcem, katerega posledica je odvisnost prebivalstva od osebnih avtomobilov in s tem velika okoljska škoda. TOD je postal integralni del razvojnih politik številnih mest v ZDA in Kanadi, na primer San Francisca, Portlanda, Jerseyja Cityja, Salt Lake Cityja, Vancouvra, Toronta …

mala

Tudi za Slovenijo je zgodovinsko značilna razpršena poselitev nizkih gostot in bi bilo sledenje načelom TOD povsem na mestu. Mantra regionalnega planiranja je že dolgo policentrični razvoj, toda praksa je šla bolj v smer dodatnega razprševanja skozi kulturo samograditeljstva, dodaten impulz pa je suburbanizacija dobila z zgraditvijo avtocestnega križa. Danes poteka načrtovanje državne prometne infrastrukture ločeno od načrtovanja poselitve, saj je slednje v pristojnosti občin in kot tako prepogosto le ujetnik lokalnega nepremičninskega mešetarjenja. Tako se, denimo, potniški vlaki ustavljajo v majhnih vaških zaselkih, nova naselja pa so nastala popolnoma drugje. Celo v Ljubljani, ki ima za TOD idealno podlago, je v tranzicijskem obdobju pa praktično do danes urbanizacija potekala bolj kot ne stihijsko. Kljub načelnemu sledenju konceptu krakastega mesta je ob glavnih cestah še vedno veliko slabo izrabljenih območjih, kjer so možnosti za zgoščanje pozidave ogromne, neizkoriščena je železnice za zagotavljanje primestnih potniških povezav. Potrebovali bi torej pogostejše povezovanje med različni vejami načrtovalskih strok, predvsem pa dosledno sledenje zastavljenim strategijam in načrtom, da ti ne bodo ostajali »mrtve črke (in črte) na papirju«.

Nejc Černigoj, mag. inž. arh.

 

 

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiNE DA(VI)MO MESTA
NaslednjiDEŽELA PRILOŽNOSTI IN OMEJITEVNext
Povezani članki
Loading...
ArhitekturaINDIGOUmetnost

Aaron Moulton: Umetnost je sankcionirana norost

2 septembra, 2018
Arhitektura

Stari slovenski mostovi – 4.del

11 avgusta, 2018
Arhitektura

Paladianizem: Villa del pastore

3 aprila, 2019
Arhitektura

Matevž Granda: Potovanje v mesto Vuhan

22 aprila, 2020
Arhitektura

Vrnite nam uro

19 julija, 2017
Arhitekturakolumne

Nina Granda: Razmislek o sežigalnicah

20 julija, 2021
ArhitekturaKulturaOsebnostiOutsiderji

Chesterton o arhitekturi

23 julija, 2015
ArhitekturaZbita zemlja

Arhitektura iz zemlje: Adobe Canyon House

17 novembra, 2020
1 2 … 155
Nova Galerija in Kazemate, Wiener Neustadt Investi…
Nova Galerija in Kazemate, Wiener Neustadt Investi…
Prostor za umetnost NÓT so ustanovile tri prijatel…
Prostor za umetnost NÓT so ustanovile tri prijatel…
Cukrarna 🖤
Cukrarna 🖤
Wabi sabi dom, prenova murgelske hiše Avtor projek…
Wabi sabi dom, prenova murgelske hiše Avtor projek…
Ker … nedelja! 👌
Ker … nedelja! 👌
Trafika na Trafiki. 🤍
Trafika na Trafiki. 🤍

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo