• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
Arhitektura,Intervju
/
22 aprila, 2020

Tria Studio: Les je edini solarno izdelani material

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

Najprej je bil arhitekturni biro Tria studio, ki so ga takoj po končanem študiju arhitekture ustanovili Jernej Hočevar, Martin Lovrečić in Matevž Vrhovnik. Kmalu je prišla gospodarska kriza. Takrat so ustanovili izvajalsko podjetje, specializirano za gradnjo s križno lepljenim lesom. Ni prav pogosto, da arhitekturni biro odpre izvajalsko podjetje. To je redkost tako v slovenskem kot tudi v svetovnem merilu. A poslovni model se po skoraj desetih letih delovanja kaže za zelo uspešnega.

Organizacija vašega dela za slovensko okolje ni popolnoma običajna. Ste arhitekti, pa tudi izvajalci.
Lovrečić:
Veliko več je gradbenikov, ki se odločijo v svojem podjetju ponuditi še projektiranje in zaposlijo arhitekte. Obratno, to, kar počnemo mi, da bi torej arhitekti sami bili tudi izvajalci, pa ni tako pogosto. Tudi mi smo se morali veliko naučiti, saj smo se prej velikokrat zanašali na zunanjega izvajalca. Vendar se struktura, kakršno imamo danes, obnese. Stranke, ki si želijo kakovostne arhitekture, prednosti takšne organizacije dela razumejo.

Začeli ste kot arhitekturni biro Tria studio. Kako pa je pravzaprav prišlo do tega, da ste ustanovili še izvajalsko podjetje Alfa Natura?
Vrhovnik:
Za svojo takratno stranko smo iskali ponudnika gradnje v sistemu masivne križno lepljene konstrukcije, in na svoje presenečenje ga v Sloveniji nismo našli. Sama tehnologija gradnje se nam je zdela zelo obetavna, v sistemu smo videli novo stopnjo v razvoju montažne lesene gradnje, in tako je padla odločitev, da se poslovno preizkusimo na popolnoma novem področju – kot ponudniki montažnih objektov. Tistega konkretnega projekta na koncu nismo izvajali z Alfa Naturo, smo pa s trdim delom v razmeroma kratkem obdobju vzpostavili prepoznavno podjetje v segmentu lesene gradnje.

To, da smo tudi arhitekti, je velika prednost, ko sodelujemo z drugimi arhitekti. Ti pogosto rečejo, da jim je žal, da nas niso spoznali prej. Ker razumemo arhitekturno razmišljanje, nikoli ne poskušamo spreminjati koncepta, temveč se povsem posvetimo materializiranju zastavljene ideje. Na načrte ne gledamo zgolj skozi prizmo nižanja stroškov, temveč razumemo, kdaj je treba kakšen detajl obdržati kljub višji ceni. Detajle pa pogosto tudi optimiziramo in tako pomagamo arhitektom k enakemu ali boljšemu rezultatu za nižjo ceno.

Kako si znotraj obeh podjetij delite delo? Deluje ekipa iz Tria studia tudi v Alfa Naturi in obratno?
Hočevar:
Vodimo dve ločeni podjetji. Približno polovico projektov Alfa Nature načrtujemo sami, polovico z zunanjimi arhitekti. Nekateri arhitekti sicer ne želijo sodelovati z nami, saj imajo predsodke, da jim bomo kot arhitekti konkurirali. S tistimi, s katerimi pa sodelujemo, se sodelovanje zelo dobro obnese in smo oboji zelo zadovoljni.

Material, s katerim gradi Alfa Natura, je križno lepljeni les. Kako ste začeli?
Vrhovnik:
Začetek je po navadi težak in tako je bilo tudi pri nas. Bili smo mlada ekipa, brez referenc na trgu lesene gradnje, ki sama po sebi takrat še ni bila splošno sprejeta – o masivni leseni gradnji pred desetimi leti še ni bilo veliko znanega. Prve stranke smo morali tako prepričati o dvojem: da je lesena hiša prava izbira in da je Alfa Natura, mlada ekipa, polna elana, pravo podjetje za izvedbo njihove življenjske investicije. Takrat je bilo nadvse pomembno zaupanje strank, ki so verjele v naše znanje in sposobnosti.

Ko smo realizirali približno dvajset hiš, pa se je beseda o nas počasi začela širiti. Zdaj, po skoraj desetih letih, bi rekel, da je prepoznavnost našega podjetja velika. Kar zadeva gradnjo iz križno lepljenega lesa, smo v Sloveniji najboljši. Izvesti znamo najzahtevnejše detajle, saj imamo ogromno izkušenj. Prisotni smo bili tudi pri vseh prelomnicah te tehnologije (prva večstanovanjska stavba iz lesa v Sloveniji, prva štirinadstropna, prva poslovna v Sloveniji …). Pridobili smo tudi gradbeno dovoljenje za stavbo, kjer je šest lesenih nadstropij stalo na dveh betonskih, vendar se je projekt nato na žalost ustavil.

Lovrečić: 95 odstotkov hiš, ki smo jih izvedli, uporabljamo kot reference. To pomeni, da so v svoji izvedbi vse tako zahtevne in edinstvene, da so za naročnike zanimive. Poleg tega imamo s strankami izvedenih hiš odlične odnose. Pogosto potencialne nove naročnike peljemo na obisk v že izvedene hiše, kjer so za nas vratavedno odprta. To nekaj pove tudi o kakovosti naše izvedbe in našega sodelovanja s stranko.

Hočevar: Konkurenca pri gradnji lesenih hiš je velika. Ljudje navadno ne razumejo, zakaj vztrajamo pri križno lepljenem lesu, če pa obstajajo ugodnejše možnosti. Vendar smo pri tem zelo dosledni, tudi PVC-oken in stiropora ne uporabljamo. Stranke je treba poučiti o tem, da se v masivno leseno gradnjo vgradi tudi po petkrat več dejanskega lesa kot v skeletno. Če želijo zares živeti v lesu, in ne v mavcu in kartonu, je treba torej izbrati masivno leseno gradnjo.

Križno lepljeni les ima drugačne konstrukcijske zahteve kot skeletna konstrukcija. Kakšne prednosti ima za arhitekte?Vrhovnik: Križno lepljeni les arhitektu omogoča veliko svobodo arhitekturnega izražanja. Je novodobni beton, le tanjši in lažji. To je izjemno zmogljiv material, po drugi strani pa izjemno nezahteven. Sicer ima križno lepljeni les tudi nekaj posebnosti, zaradi katerih se je dela z njim treba priučiti: kar zadeva požarno varnost ali prenašanje zvoka, na primer.

Vaša zadnja realizacija je telovadnica v Mislinji. V čem je posebna?
Vrhovnik:
Pred leti smo sodelovali pri natečaju za telovadnico v Mengšu. Ob podelitvi druge nagrade smo spoznali Janeza Urbanca, ki nam je odprl nov pogled na športno arhitekturo. Tako smo zatem kar šest let razvijali »modelno« športno dvorano – torej takšno, pri kateri je osnovni gradnik igrišče za rokomet ali futsal, okrog njega pa so lahko vsakič drugače nanizani različni programi. Ko smo koncept razvili, smo ga predstavili na neki konferenci o trajnostni gradnji; tam nas je slišal naročnik iz Mislinje in nas prosil za idejni projekt.

Lovrečić: Razvoj modelne športne dvorane je bil dolgotrajen proces. Aktivno smo iskali evropska sredstva prek razpisov, da smo lahko dodatno financirali raziskavo te vrste gradnje. Za svoje delo na področju športne arhitekture smo v zadnjih treh letih kar štirikrat prejeli certifikat odličnosti evropske komisije.

Vrhovnik: Želeli smo zasnovati tipsko športno dvorano kot produkt, ki bi ga lahko prodajali. Morda je to nekoliko v nasprotju z idejo arhitekture, ki je odvisna od specifične lokacije, a presodili smo, da je šport dejavnost, ki zahteva standardizirane lastnosti. To velja za dvorane, v katerih se lahko odvijajo prvenstva in ki so potrjene s strani mednarodnih športnih zvez. Arhitektom lahko sedaj ponudimo model takšne dvorane, ki ustreza vsem predpisom; model pomeni osnovno konstrukcijo objekta, navzven pa ga lahko arhitekt dodeluje po svoje. Spremljajoči program je lahko zelo raznolik … Mislinja je prva izvedba modelne dvorane.

Telovadnica v Mislinji – prva športna dvorana v križno lepljeni leseni konstrukciji, Mislinja, 2019

Kaj je bistveno za dobre športne objekte?

Vrhovnik: Pomembno je, da so intuitivni, berljivi, da na primer ne iščeš prhe, pomembno je tudi to, kako in kje se shranjuje oprema. Osvetlitev mora biti premišljena: telovadnica zaradi bleščanja ne sme imeti niti enega kvadratnega metra oken odprtega neposredno v dvorano. Idealna dvorana bi morala delovati skoraj brez usmerjevalne grafike – to bi pomenilo, da je res »vse na svojem mestu« in da se lahko uporabnik osredotoča samo na vsebino, torej šport.

Načrtovali in zgradili ste tudi prvi večstanovanjski leseni objekt pri nas – Karantaniko. Kakšni so bili izzivi pri tem?đ

Vrhovnik: Štiri leta prepričevanja naročnika (smeh). Šlo je za vabljeni natečaj, na katerem je bila sprejeta naša ideja. Takrat še nismo kaj dosti govorili o konstrukciji, naročniku nismo naravnost omenjali lesene gradnje, vendar smo ga ves čas tiho pripravljali nanjo. Peljali smo ga na primer na ogled proizvodnje, mu predstavili dobro prakso. Zaupal nam je do te mere, da smo lahko naredili dve zasnovi: eno v betonu in eno v lesu. Ko so bili narejeni vsi preračuni, je pretehtalo predvsem to, da smo pri gradnji iz lesa pridobili 80 m2 več neto uporabne površine zaradi tanjših sten. Naročnik se je zavedal, da bo investicija nekoliko dražja, vendar bo zato pridobil več prodajne površine. Ko smo se odločili, da bo objekt lesen, je šlo vse zelo gladko naprej. Pri objektu smo deloma sodelovali tudi kot prodajalci, saj smo strankam odgovarjali na vsa vprašanja.

Prvi popolnoma leseni 4 nadstropni večstanovanjski objekt Karantanika, Domžale, 2018, foto: Damjan Švarc

Katero pa je bilo najpogosteje postavljeno vprašanje? Kakšni so pomisleki ob leseni gradnji?

Vrhovnik: Največkrat ljudi skrbita ogenj in potres. Zanimivo pa je bilo tudi to, da smo po večini prihajali v stik s strankami, ki so dobro poznale leseno gradnjo, kupci so si pred odločitvijo za življenje v leseni hiši že veliko prebrali o lesu in so nas kdaj z vprašanji kar presenetili.

Lovrečić: Opazili smo tudi, da so se v zadnjih desetih letih, odkar smo prisotni na trgu, vprašanja zelo spremenila. Stranke dosti več vedo o leseni gradnji in jih zanima le še kakšna podrobnost. Mislim, da bo zdaj, ko se les uporablja tudi pri javnih stavbah, tega še več.

Sicer pa ne morejo verjeti, da je hiša res v celoti lesena. Ko jim to povemo, čez nekaj časa vseeno sledi vprašanje: ja, ampak kaj pa jašek za dvigalo? Vse je leseno, pravimo, tudi to.

Vrhovnik: Jaz sicer kot arhitekt mislim, da ima les trenutno težavo, saj je veliko neznanja pri reševanju detajlov. Les ne dopušča samograditeljstva, treba je biti dobro poučen in znati delati z njim. Škoda je v tem, da bo zaradi slabih izvedb, ki se dogajajo zdaj, čez deset let prišlo do vprašanja, ali je les zares dober material.

Zakaj pa na Karantaniki fasada ni lesena?

Vrhovnik: Izključno zaradi kupcev. Veliko ljudi ne razume tega, da se les stara. V Avstriji to bolje poznajo in jim je jasno, da se bo les z leti spremenil. Poleg tega imamo v kolektivnem spominu črne lesene balkone in napušče iz naše mladosti, ki so bili barvani z odpadnim oljem. Zato se naravni les v Sloveniji kar ne prime.

Pa mislite, da se bo v prihodnje uporaba lesa v gradnji povečevala?

Lovrečić: Les je edini »solarno izdelani« material. Resnično mora iti svetovna gradnja v to smer. Stranke, ki pridejo na obisk v katerega od zgrajenih objektov, so tudi vedno presenečene, kako dober občutek vlada v stavbah. To je nekaj, česar se ne da izmeriti in česar z drugimi materiali ne moreš doseči.

Vrhovnik: Prednost je tudi vonj, sploh smreka lepo diši. Hiše izjemno dišijo tudi po več letih.

V svetu se že gradijo lesene stolpnice. Ali je v Sloveniji smiselno razmišljati o tem? Kdaj bo čas za to?

Hočevar: Čas je že. Čim prej.

Vrhovnik: Potrebujemo investitorja, ki si bo upal. Seveda je smiselno. Sicer je Slovenija na potresnem območju, zato bo imel les pri določeni višini težave, vendar so te težave rešljive. Dalo bi se izvesti stolpnico povsem v lesu, vendar bi bilo potrebnega nekaj razmisleka. Na Norveškem so za leseno stolpnico izdelali lepljen lesen steber, ki meri 140 x 140 cm. Proizvajalci niso imeli tako velike stiskalnice, morali so ga obtežiti kar s posodami za vodo, ki tehtajo 1 tono. Sam menim, da je raba lesa smiselna le, dokler je racionalna. Če imamo materiale, ki se bolje obnesejo pri razponih, pri obremenitvah, potem je bolje, da uporabimo te.

Lovrečić: Lesena gradnja nikoli ne bo Manhattan. Ampak kakšen Pariz bi bil pa lahko brez težav lesen.

Vrhovnik: Tudi tehnologija križno lepljenega lesa še ni do konca razvita. V razvoju je rebrasti križno lepljeni les, ki bo omogočal nove konstrukcijske rešitve.

Zobozdravstveni center Ran, Reteče pri Škofji Loki, 2017, foto: Damjan Švarc

Ali tudi vi sodelujete pri razvoju tehnologij in konstrukcij?

Vrhovnik: Sodelujemo pri razvojnih skupinah, vendar bolj kot izvajalci, ki povedo, kje so pomanjkljivosti, kaj bi bilo dobro izboljšati. Koristijo izkušnje iz prakse, ki jih lahko potem tehnologi uporabijo pri razvoju novih rešitev.

Pred kratkim smo dobili vabilo s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, kjer želijo organizirati seminar z našo pomočjo. Tako bomo lahko izobrazili bodoče projektante in strokovne sodelavce o gradnji s križno lepljenim lesom.

Koliko pa stane nakup katere od vaših hiš?

Hočevar: Povprečna cena naših projektov je okoli 1600 €/m2. K strankam poskušamo pristopati tako, da jim iskreno povemo, da dobra izvedba nekaj stane. Vsaka stvar pomeni strošek. Kakovostna izvedba žaluzij, vgradnja polic, vse to … In tisti, ki se odločijo za sodelovanje z nami, na koncu ugotovijo, da jim povemo po pravici. Ne obljubljamo nizke cene, ki bi jo na koncu zviševali z dodatnimi stroški. Mi kakovost vračunamo že na začetku in potem ni presenečenj.

Vrhovnik: Pogosto nas stranke sprašujejo, ali imamo tipsko hišo. Povemo, da ne in da je tudi ne bomo imeli. Potem jih je strah, ali bo hiša zato kaj dražja – ne, ne bo, le na kožo jim bo pisana. To je prednost tega, da smo projektanti in izvajalci obenem. Stranki se posvetimo od začetka do konca poti do njenega doma. Ljudje so v naših hišah srečni.

Pogovarjal se je: Matevž Granda

Pogovor je bil prvotno objavljen v časopisni izdaji Outsider: Arhitektura v sozvočju, spomladi 2019.

Podprite nastajanje vsebin z naročilom na revijo!

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiOutsiderjeva knjižna ponudba
NaslednjiMatevž Granda: Potovanje v mesto VuhanNext
Povezani članki
Loading...
ArhitekturaRecenzijaStanovanjske politike

Gentrifikacija na filmu

24 decembra, 2019
Arhitektura

Bor Pungerčič in Petra Stojsavljević: HIŠA NA PODEŽELJU

9 decembra, 2019
Arhitektura

Davorin Počivašek: Hiša Mraz

6 junija, 2018
Arhitektura

Jereb in Budja arhitekti: TEM Čatež

26 marca, 2018
Arhitektura

a2o2: Prenova atrijske hiše v Murglah

21 septembra, 2020
Arhitektura

Vizije življenja: Friderich Kiesler

9 julija, 2016
Arhitektura

Arhitektura Krušec: Stanovanjska soseska Pri Myte

9 oktobra, 2018
Arhitektura

Mario Furčić: Hiša Franco

24 septembra, 2020
1 2 … 162
Soseska Novo Brdo, Dekleva Gregorič arhitekti ▪️ F…
Soseska Novo Brdo, Dekleva Gregorič arhitekti ▪️ F…
Nova Galerija in Kazemate, Wiener Neustadt Investi…
Nova Galerija in Kazemate, Wiener Neustadt Investi…
Cukrarna 🖤
Cukrarna 🖤
Wabi sabi dom, prenova murgelske hiše Avtor projek…
Wabi sabi dom, prenova murgelske hiše Avtor projek…
Ker … nedelja! 👌
Ker … nedelja! 👌
Trafika na Trafiki. 🤍
Trafika na Trafiki. 🤍

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo