Natečajni projekt [1] Mlekarne Celeia v Petrovčah arhitekturnega biroja Plan B je arhitekturni eksperiment. Naloga projektne skupine, ki so jo sestavljali Petar Vidanoski, Karin Rožman, Gašper Medvešek, Mojca Zavasnik, Maja Pečar, Maša Cotič, je bila oblikovati novo sirarno, umestitev poslovne hiše in ureditev okolice. Arhitekti so se dela lotili s pomočjo Edward de Bonove teorije lateralnega razmišljanja. Edward de Bono je nominiranec za Nobelovo nagrado in znanstvenik, ki raziskuje vzorce in potek kreativnega mišljenja. Po njegovi teoriji se pri ukvarjanju z izzivom opredelimo po štirih kriterijih, ki spodbujajo kreativno mišljenje (hypothesis, suppose, possible, poetry [2]). Morda se sliši nenavadno vendar arhitektura v svojem bistvu je kreativna praksa, ki se vedno začne na bazi razmišljanja. Arhitekti so se odločili, da bodo na industrijski obrat pogledali kot na ustvarjalno področje. Če jim bo uspelo tovarno oblikovati kot prostor, ki vzpodbuja oba, fizični delovni proces in miselni proces, bo tovarna lahko trgu ponudila nove produkte. Oblikovali so pot skozi celoten obrat preko katerega se lahko sprehajajo obiskovalci in pot za zaposlene. Pot obiskovalcev povezuje novo potezo z že obstoječim obratom in je večnamenska. Na njo se pripneta razgledni stolp in nova predavalnica. Celotno potezo arhitekti prekrijejo z zeleno streho.
Alvaro Siza je v svojih esejih razlagal svoj pristop k arhitekturi s pomočjo Alvar Aalta, ki je bil zagovornik arhitekturnega eksperimenta in je arhitekte v svojih nagovorih o naši nalogi pozval naj eksperimentiramo kolikor nam le naročnik dopušča [3]. Pristop biroja Plan B k natečajni nalogi odpira vprašanje, kaj arhitektura še lahko je. Rešitev je morda na prvo žogo nenavadna, vendar se samo preko takšnih eksperimentov, združevanja miselnih in filozofskih konceptov z arhitekturnim snovanjem, lahko zgodita inovacija in preboj v novo raven dojemanja naše kreativne prakse. To pa nam omogoči, da s pomočjo arhitekta, ki na konvencionalni projekt pogleda drugače, naredimo premik v lastni percepciji prostora in sveta okoli sebe.
Predmet projekta je oblikovanje nove sirarne, umestitev poslovne hiše in ureditev okolice.
Plan B Arhitekti so začeli tovarno dojemati kot ustvarjalno področje, kjer se bodo oblikovali novi mlečni izdelki in z mlekom povezani ustvarjalni procesi.
Poti obiskovalcev so ločene od poti proizvodnih procesov. Poti se zaključijo v večnamenski dvorani, ki omogoča zunanjim obiskovalcem opazovanje vseh proizvodnih procesov v novi sirarni.
Na pot se pripneta razgledni stolp z razgledom na okoliške hribe in nova večnamenska dvorana.
Zasnovo karakterizira ločevanje proizvodnih procesov in procesov spajanja sirarne z zunanjimi obiskovalci.
“Tovarna v naših očeh ne predstavlja samo toge in trajne strukture, ki ji je potrebno ukrojiti čim lepšo obleko, temveč ustvarjalno področje, ki bo omogočalo in spodbujalo proizvodnjo novih mlečnih rešitev.” – Plan B Arhitekti
Konceptualni prikaz ideje združevanja znanosti, narave, ki obkroža tovarno in obiskovalcev.
[1] Kdo je zmagal na natečaju ni znano, saj Mlekarne Celeia niso podale odgovora.
[2] Hipoteza, namen, možnost, poezija.
[3] Luca Molinari (ur.), Álvaro Siza: Architecture writings, Skira editore, Milano, 1997, prevod: Dekryptos, Brussels, str. 99.
Ime projekta: UREDITEV NOVE SIRARNE CELEIA
Avtor projekta: PLAN B d.o.o.
Investitor: MLEKARNA CELEIA
Fotograf: Vizualizacije : Sergej Mostnar udia
Lokacija: Arja vas 92, 3301 Petrovče
Leto načrtovanja: Vabljeni natečaj leta 2015
Površine:
Pritličje: 2700 m2
Nadstropje: 510 m2
Parcela: 46000 m2
Pozidana površina: 2700 m2
Projektanti:
Gradbene konstrukcije: Janko Mele, udig
Elektro instalacije: Marko Habjanič, udie
Strojne napeljave: Vojko Brelih, udis
Pripravila: Nuša Zupanc
