Prvič
Revija, ki jo držite v rokah, je nastala iz čistega veselja. Iz navdiha nad bogatim kulturnim prostorom, v katerem bivamo. Iz ljubezni do vsega zanimivega, lepega in nepopolnega. Iz privilegirane možnosti, da smo se lahko postavili v položaj outsiderja – nekoga, ki okoliščine opazuje kot prvič, z navdušenjem, kritično, z distanco, brez vnaprej izdelanih mnenj. Brez izkušenj, ki lahko omejujejo. Outsiderja, ki poskuša ravnati mimo interesnih skupin, združenj in mrež. Vseeno nam je, kam kdo spada, dokler je človek, vreden zaupanja, s talentom in dobro zgodbo. Takšni ljudje nas zanimajo.
Danes pogosto slišimo, da moramo za napredek na strokovni poti ali v bivanju nasploh zapustiti območje udobja. Za nastanek te revije je bilo treba zamenjati državo in si prevetriti misli. Treba je bilo prebroditi vse dvome in preslišati mnogo nejev. Treba je bilo preizkusiti ustvarjalno kompatibilnost z mnogimi ljudmi. Treba je bilo idejo revije dovolj zapeljivo predstaviti, da je lahko zaživela v tiskani obliki, da smo iz besed naredili stvari. Mislim, da smo na poti do izida naredili čisto vse možne napake. Hkrati je bilo ogromno lepega. Spoznali smo ljudi, s katerimi se želimo družiti še naprej. Nadarjene sanjače, ki verjamejo, da je kakovostno ustvarjanje mogoče v vseh okoliščinah.
Vsebina je samo del procesa. Osnovali smo jo z mislijo na bralca, ki ga zanima svet, v katerem živi. Ki opazi lepo. Ki noče verjeti, da se ne da. Ki se na svoj način upira. Ki je samosvoj in neukrotljiv. Dovolj naiven, da si upa ravnati pogumno, dovolj premišljen, da mu kljub vsemu uspe.
Čeprav imamo radi arhitekturne revije, ki prikazujejo lepe prostore bližje abstrakciji kot profanosti vsakdana, bomo pri prikazih arhitekture vedno izhajali iz ljudi, ki v njej bivajo. Bolj kot arhitektura lupine nas zanima vse tisto, kar se v njej zgodi. Čeprav je najbolj arhetipski namen arhitekture ustvarjanje zatočišča, meje med toplim, varnim prostorom znotraj in nevarnim svetom zunaj, mi meje brišemo. Meje med arhitekturo za v bleščeče revije in arhitekturo, ki spodbuja polno bivanje. Meje med arhitekturo, oblikovanjem in kritično mislijo. Meje med pasivnimi kavarniškimi debatami in akcijo – pišite! Geografske meje – zanima nas sodelovanje! Meje med kreativnimi zvrstmi – oplajajmo se s strokovnostjo in navdihom!
V času, ko je svet globalna vas in so z enim klikom vsakemu dostopne informacije o vsem, smo si izbrali staromodni medij tiskanega papirja. S tehtnimi prispevki, ki terjajo čas. Z mojstrskimi fotografijami. Z avtorskimi ilustracijami. Z željo, da bi predstavili več lepega, pomembnega in resničnega o svetu, ki nas obdaja.
Prepustite se branju naslednjih strani. Kdaj ste nazadnje nekaj prvič?
Nina Granda
zapis je bil objavljen v 1. številki revije Outsider, ki je izšla 7. maja 2015
na sliki: 1. številka revije Outsider, nemška in slovenska izdaja