Odštevanje do premiere Požigov Wajdija Mouawada v režiji Nine Rajić Kranjac
Prva slovenska uprizoritev znamenite moderne tragedije na velikem odru SNG Drama Ljubljana odpira sezono 2020/21
V petek, 4., in v soboto, 5. septembra, ob 18.00 bo Drama začetek sezone 2020/21, imenovane Lebdenje, slavnostno obeležila s premierama prve slovenske uprizoritve igre Wajdija Mouawada Požigi na velikem odru. V uprizoritvi režiserke Nine Rajić Kranjac, ki prvič ustvarja v Drami, igrajo Pia Zemljič, Nataša Keser k. g., Nejc Cijan Garlatti, Branko Šturbej, Timon Šturbej, Tina Vrbnjak, Nina Valič, Marko Mandić, Benjamin Krnetić, Rok Vihar, Zvone Hribar, Boris Mihalj in Janez Škof. Dramo je prevedla Eva Mahkovic, dramaturg je Tibor Hrs Pandur, avtorica scenografije Urša Vidic, skladatelj Branko Rožman, kostumografinja Marina Sremac, oblikovalec svetlobe Borut Bučinel, lektorica Tatjana Stanič, študijski asistent režiserke Jaka Smerkolj Simoneti in asistentka scenografinje Sara Slivnik. Prve ponovitve bodo na sporedu od 7. do 11. ter 25. in 26. septembra ob 18.00 na velikem odru.
V septembru bo Drama ob predstavah na velikem odru del programa izvedla na prostem. Program prizorišča vrt za Dramo bo obsegal literarne dogodke in uprizoritve: 16. in 17. septembra ob 20.00 branje poezije Svetlane Makarovič in Alojza Ihana in 24. septembra ob isti uri bralno uprizoritev #pika mladih dramatičark in dramatikov pod mentorstvom Simone Hamer v izvedbi igralskega ansambla. Na vrtu za Dramo bomo 12. in 19. septembra ob 20.00 odigrali sodobno dramsko opero Marjana Nečaka in Maje Hrgović Deklica s strunami. Sezono bomo nadaljevali s krstno uprizoritvijo satirične drame avtorja in režiserja Matjaža Zupančiča Nova rasa. Premieri v Mali drami bosta 25. in 26. septembra ob 20.00.
Požigi se osredotočajo na zgodbo treh oseb: enigmatične Naval (Pia Zemljič) in njenih otrok, dvojčkov Simona (Nejc Cijan Garlatti) in Jeanne (Nataša Keser). Harmonijo njihovega sobivanja prekine Navalina nenadna izguba volje do življenja, ki jo spremlja odločitev za popoln in dosmrten molk brez vsakršnega pojasnila. V oporoki zapusti Naval odraslima hčeri in sinu nalogi: Simon mora najti njunega očeta, za katerega sta mislila, da je mrtev, Jeanne pa brata, za katerega nista vedela, da ga imata. V izpolnjevanju materine poslednje želje se Simon in Jeanne podata na dolgo potovanje do krajev, iz katerih izvira njuna družina, in to potovanje, polno težkih vprašanj in potlačenih skrivnosti, korenito preobrazi njuno identiteto. Z izpolnjevanjem te misije postumno spoznavata mater in njeno preteklost, ki se razkrije kot zgodba o neizmernem pogumu, neizmerni zmožnosti ljubezni in nenehnem preseganju mej. Protagonistka Naval je neomajna osebnost, ki se odloči, da bo »katalizator sprememb, četudi jo bo to stalo lastno glavo,« poudarja režiserka Nina Rajić Kranjac.
Drama in uprizoritev Požigi razpirata univerzalna vprašanja in zajemata celoten spekter vplivov vojne na psihosocialno stanje družbe. Preizprašujeta možnost sprave in ponovne vzpostavitve človeške skupnosti po nasilju in grozodejstvih neokolonialnih vojn. Razgrinjata tudi vprašanje potvarjanja preteklosti in molka, ki je v marsičem vodilna nit uprizoritve. Opozarjata na ključna vprašanja, o čem in v imenu česa kot družba in posamezniki nenehno molčimo ter kaj se zgodi tistim, ki se opogumijo in ta molk prelomijo v imenu višjega cilja ali obljube. V enem izmed pisem Naval zapiše, da je »molk za vse tiste, ki se soočijo z resnico«. Njen molk postane z uprizoritvijo molk vseh nas, njeno telo postane personifikacija celotnega teritorija Libanona, ki ga je bilo, tako Naval, »treba postopoma mesarit«.
Prebijajoč se skozi brutalno večplastnost zamolčane družinske preteklosti Požigi eksplicitno raziskujejo možnost ljubezni kot preseganja travm sovraštva in groze. »Osnovna Mouawadova premisa je, da se dediščina vojne/nasilja/jeze prenaša naprej, tudi dolgo po tem, ko je vojna že dejansko minila,« v gledališkem listu zapiše dramaturg Tibor Hrs Pandur in doda, da je nujno, da se molk prekine in dediščina nasilja pretrga. Nina Rajić Kranjac poudari, da so Požigi spodleteli poskusi ljubezni vseh likov in njihova spoznanja o tej spodletelosti. Kljub dejstvu, da vojna okuži vse oblike ljubezni in skrha vse človeške odnose, uprizoritev temeljno sledi ideji, »da ne glede na vse ni predaje«. Spoznanje Požigov ni realpolitična alegorija ali politični komentar, ampak razkritje mehanizmov poskusa, kako zgraditi bližino.
O avtorju Wajdiju Mouawadu
Wajdi Mouawad (1968), vsestranski libanonsko-kanadski gledališki ustvarjalec – dramatik, režiser, umetniški vodja in igralec –, ki živi v Franciji, sodi med najžlahtnejše avtorje sodobne frankofonske dramatike. Za svoje pisanje in režije je prejel številne nagrade, med arabsko-kanadskimi književniki pa izstopa predvsem po tem, da je dosegel mednarodno slavo že pri dvaintridesetih letih. Njegova dela so prevedena v več kot 20 jezikov in jih uprizarjajo v gledališčih po vsem svetu, nemalokrat v njegovi lastni produkciji in režiji. Kritiki ga slavijo kot »največjega québeškega dramatika« in Le Monde ga opeva kot »enega najbolj inovativnih pisateljev frankofonskega gledališča«. Aprila 2016 je bil imenovan za direktorja nacionalnega gledališča La Colline v Parizu. Svet gledališča je zaznamoval z edinstvenim slogom in prepoznavnim glasom, s katerim izraža prepričanje, da je »umetnost pričevanje o človekovem bivanju skozi prizmo lepote«.
