Dolgo se ni vlagalo v posodbitev slovenske železniške infrastrukture. V zadnjem času pa velikopotezni načrti posodobitev polnijo medijski prostor. A na žalost ne tako, kot bi si želeli. Z miljardnim projektom PCL se je javnost nekako sprijaznila (link.) Kompromis, da proga ne bo poglobljena, je postal dejstvo. Ali bo po tej ogromni investiciji Ljubljana kaj bližje drugim evropskim prestolnicam, ne vemo. Vemo pa, da bo tam skoraj 5000 novih parkirnih mest in da bo Ljubljana dobila še en nov šoping center.

Potem je nedolgo nazaj pricurljala v medije cena prenove Jeseniške železniške postaje, ki jo na dan uporabi okoli 100 potnikov. Za to ceno drugod v Evropi zgradijo bistveno večje in bolj premišljene železniške projekte, ki služijo desetisočim potnikom dnevno.

Zadnja v vrsti negativnih novic posodabljanja železniške infrastrukture pa je, da bodo za širitev dolenjske železnice žrtvovali dobršen del ljubljanskega botaničnega vrta, ki deluje že od leta 1810.

V Botanični vrt Univerze v Ljubljani sedaj po letu 1974 že drugič posega železnica. Drugi tir do Ivančne Gorice bo zopet odvzel znaten del vrta. Porušena bo stara upravna zgradba kjer je Čajnica Primula, – pojasnjujejo avtorji peticije Ohranimo Botanični vrt, ki deluje že vse od leta 1810.
Peticijo lahko podpišete na tej povezavi.

Velik del sredstev za infrastrukturne posodobitve prihaja iz Evropske unije. Vsi vemo, da je železniški promet eden najbolj čistih. Vendar le pod pogojem, da je tako smiselno načrtovan, da ga ljudje masovno uporabljajo.
Pri nas se nove kompozicije potniških vlakov vozijo skoraj prazne. Intervali so namreč preredki, cene nekonkurenčne in zadnji kilometri poti, ki so ključni, da se ljudje odločijo za vlak, neudobni. Ko se enkrat posameznik odloči, da investira v osebni avto, potem ga je težko prepričati, naj raje uporablja vlak. Zato gradnja železnic ni sama po sebi pot k zelenemu prehodu. Najprej je nujno natančno vedeti, kaj in kje sploh graditi, kako graditi mrežo javnega prometa celostno in razvijati strategije, in kako ljudi navdušiti, da se na pot odpravijo z vlakom. Če ti koraki niso storjeni, potem je modernizacija železnic sama sebi namen, koristi od nje pa imajo le gradbena podjetja in odločevalci, ki bodo zaslužili.

Toda obeta se  nam izvedba načrtovanega zelenega prehoda čez obstoječi botanični vrt.

Piše: Matevž Granda