Pred kratkih sem zasledila, da namerava Magna Steyr, ki sodi pod kanadsko multinacionalko Magno International, največjo svetovno dobaviteljico v avtomobilski industriji, obrat v Hočah pri Mariboru zapreti. Podjetje, ki danes zaposluje 158 ljudi, namerava 90 delavcev odpustiti, delo v proizvodnji pa omejiti na nujna vzdrževalna dela. Primer je v prostorskonačrtovalskih krogih poznan po netransparentnem umeščanju nove lakirnice na najboljša kmetijska zemljišča in v ožje vodovarstveno območje. Da je multinacionalka lakirnico lahko zgradila, je bil decembra 2016 zelo hitro sprejet poseben zakon, ki je gradnjo omogočal mimo standardnih prostorskonačrtovalskih postopkov (Zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v Občini Hoče – Slivnica). Prostora za javno razpravo ni bilo veliko, ker je zakonodajalec za pripombe k predlogu zakona namenil zgolj 14 dni. Zakon je med drugim omogočal tudi morebitno razlastitev lastnikov zemljišč, predvidenih za gradnjo Magne.

Prve pobude za investicijo Magne so bile izražene maja 2016. Takrat je družba predstavila predlog naložbe. V gradnjo obrata naj bi v prvi fazi vložili 100 milijonov evrov, skupaj z drugo in tretjo fazo pa okoli 430 milijonov evrov. V prvi fazi projekta bi ponudili zaposlitev 250 ljudem, v končni, zadnji fazi, pa bi bilo zaposlitev okoli 2900. V zameno za delovna mesta so pri podjetju zahtevali nepozidano zemljišče v velikosti 60–100 ha.

Načrti družbe so se po sedmih letih spremenili, uničenje kmetijskih zemljišč in nevarnost onesnaženosti podtalnice pa ostajata. Še danes mi ni popolnoma jasno, zakaj je Slovenija investitorju ponudila dotično zemljišče privatnih lastnikov z najrodovitnejšo zemljo pod vodovarstvenim režimom ožjega reda (razred II). Avstrijci Magni niso dovolili širitve na kmetijska zemljišča v okolici obrata na obrobju Gradca. Slovenija je gradnjo obrata na najrodovitnejših kmetijskih površinah celo sofinancirala. Država je lakirnici skupaj z novim železniškim priključkom, ki se danes slepo konča, namenila 19,2 milijona evrov. Na vodovarstvenih območjih je v Sloveniji po Zakonu o vodah (2002), 69. člen, prepovedano graditi proizvodne objekte, ki pri obratovanju uporabljajo nevarne snovi. Zakaj? Ker lahko ti obrati, na primer lakirnice, trajno onesnažijo podtalnico in pitne vodne vire. Znano je dejstvo, da Slovenija prehransko ni samooskrbna. Nekdanja kmetijska zemljišča na območju lakirnice so bila ocenjena z bonitetnimi ocenami med 43–67. Samo 20 % najrodovitnejših zemljišč je v Sloveniji ocenjenih z bonitetno oceno nad 40 in samo 5 % zemljišč z oceno nad 60.¹ Uničevanje najboljših kmetijskih zemljišč ni značilno zgolj za nove greenfield industrijske cone, temveč tudi pri izgradnji novih infrastrukturnih projektov. Aktualni problematični projekt te vrste je Tretja razvojna os. S takšnim prostorskim načrtovanjem se lahko Slovenija kar poslovi od kmetijske samooskrbe in lokalno pridelane hrane.

Pri projektu umeščanja lakirnice Magna pogrešam javno dostopno, transparentno, strokovno verodostojno, od investitorjev neodvisno študijo variant. Ta naj na jasen in argumentiran način prikaže različne lokacijske možnosti za obrat. Lokacije investicij takšnih dimenzij se ne iščejo na ravni zgolj ene občine, temveč celotne regije. Različice se mora transparentno in neodvisno ovrednotiti. Iz medijev sem razbrala, da je bil glavni razlog za izbrano lokacijo dobra prometna dostopnost, bližina letališča, železnice, avtoceste in bližina večjega naselja. Najmanj ena izmed lokacij, ki naj bi tudi ustrezala tem pogojem, je industrijska cona Kidričevo. Tu ima občina v lasti zemljišča, zaradi česar stroškov z odkupom posesti ne bi bilo. Država je za odkup zemljišč v Hočah porabila dodatnih 10 milijonov evrov.

Dodatni zapleti pri gradnji lakirnice so nastali tudi zaradi predvidenih nadomestnih ukrepov. Nova kmetijska zemljišča so želeli sprva povrniti na območju Rogoškega gozda, ki so ga želeli posekati. Civilna iniciativa »Rešimo Rogoški gozd« je poseku nasprotovala. Območje gozda sodi med ekološko pomembna območja in je naravna protivetrna zaščita, ki opravlja higiensko in varstveno funkcijo. Poleg tega območje gozda s kislo prstjo kljub nanošeni živici ni najbolj rodovitno. Zaradi pritiska civilne iniciative so predvideni posek gozda zmanjšali za polovico, na 4 ha.

Gospodarske cone v Sloveniji načrtujemo izrazito pragmatično, nestrateško, necelovito, brez vključevanja in obveščanja lokalnih prebivalcev, na občinski namesto regionalni ravni in brez pravih strokovnih podlag iz prostorskega in krajinskega načrtovanja. V svojem magistrskem delu z naslovom Vpliv novejših gospodarskih con na videz krajine na območju Ljubljanske urbane regije sem raziskovala krajinsko in prostorsko načrtovanje gospodarskih con v LUR in njihov vpliv na podobo krajine.² V Sloveniji imamo zelo veliko že pozidanih in tudi degradiranih industrijskih, poslovnih, trgovskih in drugih gospodarskih površin. V času Jugoslavije je industrializacija pustila velik pečat na slovenski krajini. Industrijska območja so bila takrat obsežno zasnovana. S propadom podjetij ob prehodu v tržni sistem so te površine ostale izpraznjene in degradirane. Leta 2020 so v Sloveniji evidentirali 1132 degradiranih območij v skupni površini 3695 ha.³ To je površina v velikosti 37 Magen. Ravno zaradi številnih že pozidanih in degradiranih površin greenfield investicije – gradnje na travnikih in njivah – niso več smotrne. Številne starejše gospodarske cone so zrele za urbano prenovo in brownfield investicije – gradnje na že pozidanih, degradiranih območjih.

Tudi novejše gospodarske cone, zgrajene po osamosvojitvi, ostajajo slabo zasedene. Na nekdanjem gozdnatem območju Poslovne cone Komenda je kar tretjina zemljišč degradiranih. Podobno velja tudi za Poslovno cono Zapolje v Logatcu. Obe coni sta po več kot 10 letih obstoja večni gradbišči in »nekraja«. Če bi coni načrtovali fazno, bi danes na degradiranih območjih še rasel gozd. Ravno gospodarske cone, nakupovalna središča in infrastrukturni objekti so posegi, ki krajino spreminjajo v »nekrajino«. Ti posegi ustvarjajo prostore brez zgodovine, identitete in trajnih obiskovalcev, kot pišem v prispevku za Outsider Ko krajina postane nekrajina. Za te tipe gradnje je značilna popolna podreditev prostora kapitalu. Z drugimi besedami to pomeni odsotnost prostorske kulture na vseh ravneh, tako na krajinskoplanerski, urbanistični ravni kot tudi pri krajinskem in arhitekturnem oblikovanju (https://outsider.si/ziva-pecenko-ko-krajina-postane-nekrajina/).

Primer Magna nas uči, da je gospodarstvo nepredvidljivo in nestabilno, kar pa ne drži za prostorske spremembe. Te so ireverzibilne in trajnega značaja. Vse od osamosvojitve je v Sloveniji prisoten trend degradacije načrtovanja prostora. Zakonodaja se spreminja z menjavo vsake vlade, prostorsko načrtovanje pa ni več javni servis, temveč finančno odvisno od investitorjev. Prostorske rešitve so zaradi tega večkrat izdelane po meri investitorjev, ne pa tudi v dobro prostora, javnosti in strokovnosti. Občine so kadrovsko podhranjene, na upravnih enotah pa o posegih v prostor pogosto odločajo ljudje, ki strokovno ne izhajajo iz vrst prostorskih načrtovalcev, če naštejem zgolj nekaj problemov. Če se želimo takšnim primerom, kot je Magna, izogniti, če želimo lepoto slovenske krajine ohraniti tudi za naslednje generacije, moramo vse posege v prostor in krajino načrtovati drugače, po metodah krajinskega planiranja, premišljeno, strokovno, argumentirano in v dialogu z lokalnimi prebivalci (https://outsider.si/ziva-pecenko-nacrtovati-s-krajino/).

Napisala: Živa Pečenko
Naslovnica: Lakirnica Magna v Hočah. S prostorskonačrtovalskega, krajinskoplanerskega in oblikovalskega vidika eden najbolj spornih projektov.

1. Produkcija TV Slovenija, 2023, Tarča: Nasvidenje, Magna, RTV Slovenija, Ljubljana, https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/174941718 (12 . 3. 2023).
2. Pečenko Ž., Golobič M., 2019, Vpliv novejših gospodarskih con na videz krajine na območju Ljubljanske urbane regije, Magistrsko delo, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Ljubljana,
https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108175 (12. 3. 2023).
3. ARSO, 2020, Funkcionalno razvrednotena območja, ARSO, Okolje, Kazalci okolja,
http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/funkcionalno-razvrednotena-obmocja-0 (12. 3. 2023).