Prvo leto revije in spletne strani Outsider se počasi izteka. Preden preberemo še zadnje letošnje nadaljevanje spletne milnice Vitruvius, preden ogrejemo pečico in položimo penino na hladno, je čas, da na hitro pogledamo nazaj na pretekle mesece. Spletna stran Outsider je začela z delom vzporedno z revijo maja 2015 in od takrat se je na ekranih bralcev ter v spletnih arhivih nabralo lepo število izvirnih člankov, pozivov k akciji, obvestil in mnenj. Več kot 170 objav v 245 dneh mnogih sodelujočih piscev je odpiralo pereče, zanimive, problematične in izzivalne tematike arhitekture, umetnosti in kulture zadnjega leta – tako v Sloveniji kot po svetu. Izmed objav smo izbrali najbolj bran intervju, mnenjski članek, poziv k akciji, članek o zgodovini ter članek o aktualni problematiki.

 
Vsem bralcem želimo uspehov polno in srečno novo leto 2016 – da bi nam vsem skupaj dobre ideje ne dale miru, dokler jih ne uresničimo!

 
Uredništvo

 

top 5_00

#1 Intervju
Tinka B. Prekovič: POGOVOR S TOMAŽEM ČELIGOJEM

 
Tinka: Kdo je bil Tomaž Čeligoj prej, kaj trenutno počne in kdo bo čez 5 let?

 
Tomaž: Dober teden sem outsider. Pred približno tremi tedni, takoj potem, ko sem se odločil, da končam z delom v biroju in delati arhitekturo nasploh, sem postal zaskrbljen. Odločitev sem namreč sprejel, brez da bi vedel, kam naprej. A kmalu je prevladala svoboda, popolna sproščenost in nanjo se stvari lepijo, da polnijo praznino. Nakladam po hipijevsko? Pa saj hipiji morda niso bili nič večja utopija od pomembnežev današnjih dni?

 
Torej, kaj počnem? Na moj zadnji delavni dan, 30. 6.2015, sem se po kosilu ustavil pri RiBa arhitektih. Imeli so vzorec elementa sejemske postavitve za Tekstino za Milano in Pariz. Z Manico sva se dogovorila, da grem naslednji dan z njo na sestanek v Ajdovščino. V torek sem zvaril vzorec 0.2, jutri moramo uskladiti še par malenkosti in potem naročim profile. Ona je dizajnerka, jaz varilec, skupaj in še s kom bova monterja. Stvar je kar uletela. Kak mesec dela bo + postavitve. Planirano kolesarjenje po poteh Camina bom jedva spravil v urnik. A ga bom, Krištof obljubim!

 
Hkrati pa pletem zgodbo, kam naprej. Malo se že svita… Čez 5 let bom učitelj TIT (Tehnika in tehnologija) v osnovni šoli. Ta teden je nekako zbežal, a naslednjega se bom poskusil dogovoriti za sestanek z ravnateljem OŠ na primorskem, da ga malo pobaram okrog tega. Upam, da mi uspe. V naslednje letu bom opravil Pedagoško andragoški izpit…

 
Veš, pred cca dvema letoma sem bil na predavanju filozofa Umberta Galimbertija. Nekdo ga je naivno vprašal, kaj je rešitev za današnje zablode. Če se prav spomnim, je odgovoril, da vzgoja in izobraževanje. Otroci so tisti, ki bodo prinesli spremembe. Bom poskusil biti malo zraven.

 

 

top 5_02

#1 Mnenje:
Matevž Granda: TA PRAVI KOLIZEJ

 
Pred kratkim je prišla v javnost podoba novega Kolizeja, ki jo je na svoji spletni strani objavila Kranjska investicijska družba, oz. KID Real. Predvidena je gradnja dveh objektov, enega v obliki črke L in drugega v obliki črke H. Fasada je nekako »Plečnikovska«. Projekt je tako zelo zanič, da sem pričakoval buren odziv stroke. Tak odziv sem pričakoval še posebej zato, ker se zgodba z rušitvijo starega Kolizeja in gradnjo novega vleče več kot 10 let.

 
Vizija pozidave vendarle ni dvignila prahu. Razen nekaj komentarjev na družabnih omrežjih, večjega odziva ni. Stroka, ki je leta 2004 glasno nasprotovala prvotnemu predlogu NEUTELINGS RIEDIJK arhitektov, je tiho. Ista stroka, ki je leta 2008 izdala posebno številko strokovne revije AB proti rušenju starega Kolizeja, je zdaj tiho. Tista stroka, ki je prvotnemu projektu izpred enajstih let očitala marsikaj, med drugim, da ni v skladu s »Plečnikovo Ljubljano«, da krši prostorske gabarite, da ni v skladu s prostorskimi akti, da je plod tujih arhitektov, da je dobičkarski in da za povrhu ni v korist javnemu interesu, se danes tiho strinja z novim predlogom.

 
Odziva ni niti s strani študentov arhitekture ali tiste generacije mlajših arhitektov, ki se je pred leti uspešno uprla postmodernističnemu načrtu za NUK II avtorja M.Mušiča. Nobenega upora ni v mestu, kjer vsako novost pričaka iniciativa proti. Arhitekturno skropucalo, kot ga predlaga KID, je mirno sprejeto.

 
To je zaskrbljujoče.

 

nsp.cdr
#1 Aktualna problematika
Alja Košir: NACIONALNI STANOVANJSKI PROGRAM ZA OBDOBJE MED 2015 IN 2025

 
Na prvi pogled je osnutek Nacionalnega stanovanjskega programa, ki je bil do 25. marca v javni obravnavi, samo še eden izmed političnih dokumentov: paše v isti koš s strankarskimi programi, predvolilnimi obljubami in kolacijskimi pogodbami; poln visokoletečih ciljev, ki pa so že v svojem bistvu neuresničljivi. NSP namreč obljublja veliko, mehanizmi za izvedbo programa pa so šibki ali še neobstoječi.

 
Po drugi strani pa je ravno ta slabost programa tudi njegova največja prednost: popolnoma neobremenjeno poda trajnostno, socialno in ekonomsko zmerno vizijo reševanja stanovanjskega problema za naslednje desetletje.
Za vas smo poskušali kar najenostavneje strniti pomembnejša programska izhodišča.

 

top 5_04

#1 Zgodovina
Miloš Kosec: LOOS IN LJUBLJANSKA »LASTNA VILA«

 
Naslov članka kajpak nekoliko zavaja; kolikor mi je znano, niso na dan prišla nikakršna nova odkritja o morebitnih arhitekturnih projektih Adolfa Loosa v slovenski prestolnici. Nasploh je imel Loos z našim prostorom le malo stikov, vsekakor precej manj kot s takratnim avstrijskim, češkim in celo hrvaškim okoljem – v Zagrebu se je večkrat zadrževal, bil pa je tudi dober prijatelj z Viktorjem Kovačićem in drugimi zagrebškimi arhitekti obdobja med obema vojnama. Vendar pa ga na kljub temu na slovensko situacijo vežeta (vsaj) dve bežni, pa zato toliko bolj zanimivi opombi, drobni notici pod črto. Prva je bolje poznana, saj se tiče Jožeta Plečnika in njegove dekoracije dunajske dvorane v Plečnikovem zgodnjem secesijskem obdobju, o kateri se je Loos zelo pohvalno izrazil. Glede na to, kako izredno zagrizen in žolčen nasprotnik secesijskih arhitektov je ta protofunkcionalist navadno bil (o čemer nazorno pričajo njegove uničujoče kritike Moserja, Van de Veldeja in Olbricha), je pohvalni zapis o Plečniku še bolj zanimiv kot se zdi na prvi pogled. Pa tudi bolj poveden, saj se je Plečnik kmalu nato izrazno popolnoma osamosvojil in tudi sam postal arhitekturni samotar. Tu pa me zanima še bolj bežna notica, ki jo zasledimo v »Das Andere«, časopisu, ki ga je Loos po svoji vrnitvi iz Amerike, kjer se je navdušil nad novo funkcionalno arhitekturo in splošno moderno kulturo, urejal in zanj tudi skoraj izključno sam pisal.

 

top 5_05
#1 Poziv k akciji
REZULTATI RAZPISA: POMOČ BEGUNCEM V SLOVENIJI

 
Revija Outsider in IPoP, inštitut za politike prostora, sta 4. septembra 2015 objavila poziv k iskanju predlogov za možne rešitve začasnih nastavitev ljudi, ki se zaradi vojnih razmer v svojih državah podajajo na pot v Evropsko Unijo. Gre za poizkus vključevanja arhitekturne stroke v procese reševanja izredne situacije, s katero se srečujemo danes.

 
Predlogi, ki so prispeli do 25.septembra, odgovarjajo na zastavljeno vprašanje na dva načina:

 
Prvi način išče rešitve v širšem prostorskem (in družbenem) merilu. Skupno je, da se izpostavlja integracija kot najboljšo možnost sobivanja. Vsak od predlogov ponuja drugačen model, ki pa so lahko kompatibilni.

 
Drugi način odgovarja na vprašanje v arhitekturnem merilu. Prispele rešitve obravnavajo tako mikro bivalne celice, kot možnosti rabe obstoječih praznih prostorov.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja