Zaključno poročilo:

Revija Outsider in IPoP, inštitut za politike prostora, sta 4. septembra 2015 objavila poziv k iskanju predlogov za možne rešitve začasnih nastavitev ljudi, ki se zaradi vojnih razmer v svojih državah podajajo na pot v Evropsko Unijo. Gre za poizkus vključevanja arhitekturne stroke v procese reševanja izredne situacije, s katero se srečujemo danes.

Predlogi, ki so prispeli do 25.septembra, odgovarjajo na zastavljeno vprašanje na dva načina:

Prvi način išče rešitve v širšem prostorskem (in družbenem) merilu. Skupno je, da se izpostavlja integracija kot najboljšo možnost sobivanja. Vsak od predlogov ponuja drugačen model, ki pa so lahko kompatibilni.

Drugi način odgovarja na vprašanje v arhitekturnem merilu. Prispele rešitve obravnavajo tako mikro bivalne celice, kot možnosti rabe obstoječih praznih prostorov.

DEGETOIZACIJA (PDF):

Avtorji: Maša Matoša, Monika Tominšek, Miha Peperko, Nuša Komplet Peperko

Predlog se ukvarja s problematiko integracije beguncev v družbo. Predlaga razpršeno naselitev beguncev po vsej državi. S tem bi bili vključeni v novo okolje. »Zbliževanje in osebno znanstvo sta najboljša obramba pred predsodki in strahovi tako na eni kot na drugi strani.« Predlagajo namestitve v prazna državna stanovanja. Predlog predvideva več pozitivnih učinkov integracije: nova delovna mesta, oživitev praznih stanovanj, sožitje, pomladitev prebivalstva in razvoj mest ter vasi.

Osnovne predpostavke (prazna stanovanja, finančne vire) bi bilo v nadaljevanju treba preveriti in ovrednostiti. Rešitev je sistemska in bi za uresničitev potrebovala širšo politično podporo. Zaradi velikopoteznosti pa je morda še bolj zanimiva kot rešitev stanovanjske problematike nasploh.

HUMARH (PDF):

Avtorji: Nejc Florjanc, Darja Matjašec

HumArh na podobnih predpostavkah kot »Degetoizacija« konketizira  načina izvedbe nastanitve in integracije beguncev in se manj zanaša na sistemske ukrepe. »Najemniki najamejo stanovanja od države in lokalnih skupnosti. Ce so stanovanja v lasti zasebnikov, ima z zasebniki pogodbeno razmerje država, ta pa ima na enak nacin urejena razmerja z vsemi temi najemniki. Ce najemniki ne uspejo vstopiti na trg dela takoj, sodelujejo v casovni banki in izvajajo družbenokoristno delo, s cimer zaslužijo za sprotno življenje in plačilo najemnine.«

LONČNIKI (PDF):

Avtor: Tomaž Kuplenik

Predlog je konkreteno oblikovalsko rešitev. Tehnično je zanimiva saj omogoča kompaktno skladiščenje mikro bivalnih enot. Zanimive so možnosti grupiranja objektov. Potrebo bi bilo ustrezno rešiti še prilagojenost klimatskim razmeram, predvsem v zimskem času.

Čeprav pri begunski krizi ne gre toliko za vprašnje tehničnega problema nastanitve, je predlog zanimiv svež razmislek o mikro arhitekturi.

PREDLOG ZA (ZACASNO) NASTANITEV BEGUNCEV V KOPRU (PDF):

Avtorja: Kaja Joksić, arhitektka in Darjan Jurinčič, ilustrator

Predlog raziskuje potencialne lokacije v mestu Koper in predlaga konkretno rešitev za objekt, ki je po stečaju investitorja prešel preko stečajnega upravitelja na DUTB. »V stanovanjskih etažah se predvidi bivalne enote za družine in posameznike. Pohištvo se zbira po principu donacij oziroma podarimo.si. V bivalnih enotah je predviden samo sanitarni in spalni prostor (s hladilnikom), ne pa tudi kuhinja in možnost pranja perila.« Servisni prostori bi bili skupni v pritličju objekta. Predvideno je aktivno vključevanje beguncev v projekt in implementiranost v družbeno življenje prebivalcev mesta.

Predlog je uravnotežen in v ustreznem merilu predlaga konkretne rešitve na območju mesta Koper. Predlogi so konkretni in razdelani. Seveda pa bi tudi ta predlog lahko uporabili na splošno za rešitev stanovanjske problematike socialno najšibkejših, kar ne vključuje le boguncev.

HUMANITARNA ARHITEKTURA (PDF):

Avtorja: Tomaž Krištof, arhitekt, dr. Rajko Muršič, antropolog

Ilustracije: Janja Brodar, arhitektka

Predlog obravnava reševanje begunske krize na sistmeski ravni z konkretnimi izhodišči in predlogi. Nastanitve beguncev ne smatra za arhitekturni problem, ampak predvsem politično, sociološko in urbanistično vprašanje. Nastanitev rešuje v okviru obstoječih praznih stanovanj. Predlog obravnava navade beguncev, centralne dejavnosti, začasna begunska taborišča, kmečko prebivalstvo in integracijo beguncev v družbo.

Predlog je zanimiv iz vidika podrobnih predlogov na različnih družbenih ravneh in izpostavljanja pozitivnih vidikov integracije.

SKLEP

Prispeli predlogi s poudarjanjem širših družbenih pogojev za ustrezno kratkoročno in dolgoročno namestitev beguncev kažejo na soodvisnost arhitekture in infrastrukture nasploh od splošne družbene klime. Kot poudarja predlog »Humanitarna arhitektura«, nastanitev beguncev ni predvsem arhitekturni problem. Arhitektura je v teh procesih v najboljšem primeru lahko koristna podpora, brez političnega in širšega družbenega konsenza pa ne more sama reševati ključnih problemov nastanitve beguncev.

Nastanitveni potenciali na državni in lokalni ravni obstajajo in so, kot poudarja vrsta predlogov, precejšnje. Medtem, ko večina prispelih predlogov raziskuje problematiko na državni ravni, »Predlog za začasno nastanitev beguncev v Kopru« pokaže relativno velike potenciale že na nivoju ene mestne občine. To je navsezadnje pomenljiv podatek tudi pri reševanju pereče stanovanjske problematike v Sloveniji nasploh.

Kot splošno sporočilo vseh predlogov je zanimivo prav slednje – rešitve niso uporabne le za nastanitev beguncev, temveč tudi za reševanje stanovanjske problematike drugih socialno šibkih članov družbe, kar jim daje trajnejšo vrednost. Ena izmed največjih nevarnosti begunske krize je zaostrovanje notranjepolitičnih konfliktov kot posledica zunanjih migracijskih pritiskov. V teh mesecih je evropski socialni model, kolikor ga je še ostalo, na najresnejši preizkušnji po izbruhu finančne krize. Ključno sporočilo razpisa bi lahko povzeli v prepričanju, da pri reševanju nastanitvene in drugih integracijske problematike ne smemo in ne moremo izbirati med »avtohtonim« in »tujim« prebivalstvom, ampak gre za enoten problem, kako sistematično in  nediskriminatorno zagotavljati pogoje za človeka vredno nastanitev.

Razpis pripravili: Nina Vidič Ivančič, Tinka B. Prekovič, Miloš Kosec, Marko Peterlin, Matevž Granda