Jure Kotnik je arhitekt mlajše generacije sodobnih slovenskih arhitektov. Uspešen je doma in v tujini, kjer svetuje pri optimizacijah zakonodaje – da bi bila ta bolj učinkovita tako v smislu arhitekture, investicij kot uporabe. Sodeluje tudi pri izboljšavi projektov vrtcev in šol drugih načrtovalcev, piše priporočila za gradnjo, opremo, natečajne podloge, predava. Ukvarja pa se tudi s projektivnim delom, tako se pravkar v Minsku končuje projekt športnega vrtca (skupaj s podjetjem Riko), v fazi načrtovanja je tudi projekt Montessori šole na Cipru.

Jure, v kakšen vrtec si hodil sam? Česa se najbolj spominjaš?

Hodil sem v tipski vrtec slovenskega proizvajalca, kakršne najdemo po celotnem območju držav nekdanje Jugoslavije. Tega sem kasneje srečal še večkrat tudi skozi delo in mi vzbuja prijetne spomine, gre pa vseeno za tipologijo, ki glede na to da so zdaj drugačni časi, potrebuje nekaj osvežitve.

Vrtec Šmartno pri Slovenj Gradcu, ki ga predstavljamo, ima 2 etaži. Kakšne zmožnosti to ponuja otrokom? Kakšne so omejitve?

Vrtec ima dve etaži iz več razlogov. Prvi je ta, da smo bili omejeni z majhnostjo lokacije in je bil vsak prihranek zemljišča dobrodošel, ker smo lahko naredili večje igrišče. Obenem gradnja v etažo pomeni tudi cenovno optimizacijo, saj se zmanjša količina temeljev, strehe, razvodov inštalacij in podobno. Glede na bližnje objekte v trškem jedru, predvsem bližnjo šolo je bila takšna odločitev najbolj ustrezna tudi z vidika urbanizma.

Kako si med načrtovanjem sodeloval z osebjem vrtca?

Z naročnikom in bodočimi uporabniki smo tesno sodelovali od samega začetka. Sodelovanje potekalo v vzajemnem spoštovanju, sam vem, da je dober pedagoški kader ključen. Z arhitekturo pa jim lahko le pomagamo, da delo lažje učinkovito opravljajo.

Kako si si pridobil zaupanje naročnikov?

Že ob predstavitvi zasnove odprtega vrtca s souporabo prostorov in poudarkom na različnih kotičkih in z zasnovo brez hodnikov, ki odstopa od klasične tipologije, sem pridobil njihovo  podporo k projektu. Zato smo tudi pred odprtjem, da bi lahko do potankosti izkoristili potenciale, ki jih ponuja arhitektura vrtca, pripravili izobraževanje in skupen pregled možnosti uporabe prostorov kakor tudi upravljanja z energijsko učinkovito zgradbo.

Si imel kakšne težave pri pridobivanju dokumentacije?

Pri pridobivanju dokumentacije ni bilo nobenih težav. Zdi se mi, da se ljudje vključeni v ta proces pri tovrstnih objektih zavedajo pomembnosti in predvsem potrebnosti tovrstnih investicij, zato je dialog lažje konstruktiven, v smeri iskanja rešitev.

Vrtec je zadržan in preprost, nič pretirano barvit. Kako si si zamislil zunanjo podobo vrtca?

Želja naročnika je bila, da je les viden in da gre za osrednji fasadni motiv, zato ga nismo dodatno “krasili” z barvami. Na mestih kjer je osnovni obliki odvzet volumen smo ta poseg nakazali s toplo rumeno barvo. To je barva, ki je že od časov Avstro-ogrske predstavlja barvo javnih objektov, hkrati pa bo prišla lepo do izraza tudi kasneje ko bo les dobil srebrno patino. Načeloma pa se pri fasadah, razen v primerih ko gre za didaktične fasade, nagibam k temu, da so te preproste, služijo svojemu namenu in da se sredstva raje porabijo za kakovostno notranjost, saj so z njo otroci v neposrednem stiku.

Tloris pritličja

Tloris nadstropja

Prerez

Kako si pridobil projekt?

Projekt sem dobil na povabilo podjetja GG Slovenj Gradec, ki je zmagalo na razpisu javno zasebnega partnerstva.

V čem je največja posebnost projekta?

Največja prednost projekta je način uporabe notranjih prostorov. Gre za t.i. timeshare princip, kot sem ga sam poimenoval, zaradi možnosti, da otroci določen del dneva uporabljajo vse prostore v vrtcu. Zato so kotički, 67 jih je, zasnovani čim bolj različno, otroci pa imajo možnost srečevanja z vrstniki, srečevanja drugih vzgojiteljic in prosto izbiro aktivnosti po lastnem okusu in preferencah. Temu ustrezno so se prilagodili tudi pedagogi in sistem odlično deluje. Z arhitekturo pa smo le pomagali te procese poenostaviti, oprema je večinoma premična in na kolesih, med igralnicami so drsna vrata, stranice proti večnamenskemu prostoru so v celoti zastekljene in jih je moč v celoti odpreti, s čimer ustvarjajo podobo enotnega prostora. Vrtec smo še začinili z majhnimi inovativnimi elementi, na primer didaktičnim stopniščem, kjer se otroci učijo barv in številk ali luknjami za umik pod stopniščem ter s toboganom, ki je neskončen vir zabave za otroke in malo manj pa zabaven za starše, ko prepričuejo otroke, da bi šli domov.

Kako ocenjuješ stanje vrtcev v sloveniji?

V zadnjem času se je pojavilo veliko kakovostnih novih projektov, kar me zelo veseli. Ni pa to pravilo. Obstoječi fond vrtcev kot celota je bil večinom zgrajen pred desetletji, tako da bi marsikje potreboval nekaj osvežitve, smo nekje v evropskem povprečju, možnosti za izboljšave pa je še kar nekaj.

Kaj je največji potencial v arhitekturi Slovenije?

Potencial vidim predvsem v izboljšanju javnih prostorov in socialne infrastrukture, od tega bomo imeli na dolgo rok koristi vsi. Gre za prostore srečevanja, ki spodbujajo ljudi, da sodelujejo, spoznavajo druge, pri čemer lahko izmenjujejo ideje, pa tudi obrusijo pridobljene miselne okope, ki jih je posredno prinesla tudi tradicija poselitve v Sloveniji. Ta se namreč prav izogiba sobivanju. V duhu te odprtosti smo zato vrtec Šmartno odprli tudi za lokalno skupnost, večnamenska dvorana je namenjena za izobraževanja, jogo, ples in druge aktivnosti, zunanje igrišče pa je v popoldanskem času na voljo tudi otrokom iz okolice.

Pripravila: Nina Granda

Arhitektura: Jure Kotnik, Andrej Kotnik, Tjaša Mavrič

Fotografije: Janez Marolt

Lokacija: Šmartno pri Slovenj Gradcu, Slovenia

Investitor: MO Slovenj Gradec, Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, d.o. o.

Pozidana površina: 540 m2

Letna poraba energije: 32 kWh/(m2 a)

Investicija: 1,45 mio

EUR Statika: CBD, d. o. o.

Elektroinštalacije: EPNS, d. o. o.

Strojne napeljave: FIMA, d. o. o.

Glavni izvajalec gradbeno-obrtniških del: Lesoteka Hiše, d. o. o., MarkoMark Nival, d. o. o.

Izvajalec strojnoinštalacijskih del: Stin, d. o. o.

Izvajalec elektroinštalacijskih del: ELKO Kotnik, d. o. o.

Dobavitelj notranje opreme: Lesnina MG oprema, d. d.

Proizvajalec opreme: EURODESIGN Apače, d. o. o.

Dobavitelj talnih oblog: Efcom grup, d. o. o.

Dobavitelj igral: Juma, s. p.

Proizvajalci igral: Mojebambino, Wehrfritz, Aurednik Kuhinja: Kogast Sistemi, d. o. o.

Keramika: Atlas Concorde

Dobavitelj stavbnega pohištva: Gašper trženje, d. o. o., Mizarstvo Zlatorog, d. o. o.

Zunanja ureditev Vrtno pohištvo: Prizma LES

Talne gumijaste plošče: ASF f.u.n., d. o. o.

Vrtne konstrukcije: Lesoteka Hiše, d. o. o.

Igrala: Prizma LES Ograjni sistemi: Klips, d. o. o.

Dobavitelj lesene konstrukcije: Storaenso

Lesena nosilna konstrukcija in fasadni elementi: Lesoteka Hiše, d. o. o.

Dobavitelj strešne kritine: Bauder

Dobavitelj izolacijskega materiala: Knauf Insulation

Dobavitelj varnostnih sistemov: Sintal Koroška, d. o. o.