Vrbsko jezero je največje jezero na avstrijskem Koroškem; dolgo je 16,5 km, široko pa od 0,5 do 1,35 km. Leži zahodno od Celovca. Na jezerski obali stoji vrsta turističnih krajev. Obala jezera je dolga kot najdaljša tekaška atletska disciplina – približno 42 km. 83 % obale je javnosti nedostopnih.

V zadnjem stoletju se je Vrbsko jezero razvilo v počitniško zanimiv kraj. Danes se nekdaj družinsko vodeni majhni romantični hoteli umikajo drznemu razvoju generičnih stanovanjskih blokov in vil za bogate posameznike, ki si želijo kos obale jezera zase.

Na južni strani jezera stoji ob cesti poletna rezidenca Zbora dunajskih dečkov – morebiti je to eden zadnjih krajev ob jezeru, ki bi lahko bil dostopen tudi javnosti.

Dunajski dečki vadijo in preživljajo čas na posestvu dva poletna meseca, preostanek leta pa je šest hektarjev kampusa praznih. Čeprav je dunajski deški pevski zbor svetovno znana visoka kultura zborovskega petja, njihova prisotnost ni očitna v skupnosti Vrbskega jezera. Nekdanji pevec dunajskega deškega zbora in sedanji član uprave, arhitekt Volker Dienst, je prepoznal edinstveno priložnost za preobrazbo kampusa. Razpravo o mogočih spremembah rigidne rutine kampusa je odprl s povabilom poletne šole AA nanotourism Visiting School.

Programski vodja poletne šole AA nanotourism Visiting School, arhitekt Aljoša Dekleva, je k somentorstvu povabil arhitekta in oblikovalca Thomasa Randalla-Pagea. V programu so sodelovali še asistenti Amanda Sperger, Jakob Travnik in mentor Andreas Arndt. Raziskovalo in eksperimentiralo je vse skupaj 15 mladih arhitektov in študentov arhitekture iz različnih mednarodnih okolij.

Fokus je bil naslednji: razvojna strategija kampusa, ki bi poleti še naprej gostil zasebne dejavnosti zbora, a bi se po drugi strani odpiral regiji in javnosti ter ustvaril bolj večplastno okolje, odprto in delujoče v vseh letnih časih. Torej, kako se lahko premalo izkoriščen kampus pevskega Zbora dunajskih dečkov spremeni v celoletno kulturno prizorišče?

V intenzivni dvotedenski poletni šoli je ekipa raziskovala obstoječe naravne in kulturne posebnosti kampusa. Na mestu so se razvile tri različne instalacije z močnimi koncepti. Vsaka od njih je prostorska intervencija; ima strategijo in predvideva dogajanje. Intervencije ne odgovarjajo le na tukaj in zdaj, ampak anticipirajo razprave o prihodnosti obale jezera, razprave o tem, kaj pomeni javni in kaj privatni prostor in kje je kateri primeren.

Intervencije stojijo vsaka posamezno, a njihove strukture in funkcije korelirajo. Exchange Fence obravnava pomen ograje in raziskuje njene mogoče transformacije v družbeno koheziven večnamenski element lokalne skupnosti. Stare! kritizira pretirano privatizacijo obale jezera in ponuja primer javnega prostora v zasebni lasti. Sound Cannon pa se dotika pomanjkanja kulturne prisotnosti pevskega Zbora dunajskih dečkov v lokalni skupnosti.

Exchange Fence

Šest hektarjev velika posest dunajskega deškega zbora je skrbno negovana v vseh štirih letnih časih, ne glede na kratko obdobje dveh mesecev, ko so fantje v kampusu. Vzdrževanje posestva redno proizvaja nabor naravnih odpadnih materialov, odvisnih od letnega časa; od sena, trave, grmovja in lubja do vej in hlodov, ki so nekoč vsebovali posebne vrednote v lokalnem kmetijstvu. Poraja se vprašanje o ponovnem ovrednotenju naravnih virov in njihovi morebitni uporabi. Z njihovim shranjevanjem in trgovino z njimi intervencija obravnava ostanke v kampusu kot vir za spodbujanje sosedskih odnosov.

Arhitekti in prihodnji arhitekti so obstoječo ograjo zamenjali z drugačno globoko ograjo – tridimenzionalno strukturo, ki razmejuje parcele, poleg tega pa je skladiščni sistem naravnih odpadnih materialov, ki bi bili naprodaj. Namen javno dostopne strukture ograje – tržnice je spodbuditi nove rituale izmenjave in zagnati razpravo o rutinah sezonskega vzdrževanja, odpadkih in pojmu privatizacije zemljišč v regiji!

STARE!

Naslednja instalacija je vmesnik med jezerom, pevskim zborom dunajskih dečkov in obiskovalci. Nastala je kot rezultat prevpraševanja, kako lahko zasebna lastnina znova postane javno dostopna.

Kampus dunajskega deškega zbora je na najdaljšem delu jezera, ki ne ponuja pogleda na jezero. Instalacija Stare je javno dostopna razgledna ploščad s stopniščem, ki omogoča mimoidočim od hrupne ceste odmaknjen razgled na jezero. Instalacija lahko gosti 20 ljudi.

Projekt je variacija na tipologijo pomola. Pomol je bil namreč leta 1770 izgubljen po umetnem znižanju gladine jezera.

SOUND CANNON

Instalacija opozarja na prisotnost Zbora dunajskih dečkov karseda neposredno. Lijakast odmevnik je zvočni posrednik, ki v lokalno skupnost na jezeru širi visoko kulturno identiteto Zbora dunajskih dečkov. Zvočni top je nameščen na obstoječ lesen pomol kampusa.

Odmevnik se lahko obrne proti vodi in distribuira zvok jezerski skupnosti ali pa proti zemlji, da nastopi pred občinstvom na javno dostopni parceli dunajskega deškega zbora. Sound Cannon je narejen za performativne rituale, za zvočno eksperimentiranje v pokrajini Vrbskega jezera.

»Da bi spremenili pogled na to, kako obiskujemo kraje, in bolje razumeli tiste, v katerih živimo, smo  leta 2014 predlagali zložen izraz nanoturizem, ki zagovarja kreativno kritiko trenutne okoljske in družbene pomanjkljivosti konvencionalnega turizma.«

»Nanoturizem je lokacijsko specifična, participativna, lokalno in od spodaj navzgor usmerjena alternativa konvencionalnemu turizmu, ki sega onkraj turizma samega: gre za odnos, ki se posveča  izboljšanju specifičnih vsakodnevnih okolij in strategije za ustvarjanje novih modelov lokalnega gospodarstva.«

– Aljoša Dekleva, programski vodja in mentor

»Neumno bi bilo misliti, da se lahko vrnemo v dobo pred globalizacijo, vseeno pa bi se morali vprašati, kako najti sodobne, a avtentične gradbene kulture, ki bi se iz svojega kraja na novo rodile.«

– Thomas Randall‑Page, povabljeni mentor

Ime projekta: All Year Round Cultural Campus
Lokacija: Letna rezidenca Dunajskih dečkov, Vrbsko jezero, Avstrija
Izobraževalni program: AA nanotourism Visiting School, 2021, Architectural Association, School of Architecture, London, UK
Leto izvedbe: 31.8 – 15.9.2021

Mentorji:
Aljosa Dekleva, Programme Head
Thomas Randall-Page, Invited Mentor
Amanda Sperger, Programme Assistant
Jakob Travnik, Programme Assistant
Andreas Maximilian Arndt, Invited Tutor

Udeleženci:
Exchange Fence – Good Fences Make Good Neighbours:
Elias Bouyssy – Germany, Oliver Canins – Italy, Amanzholl Kellett – UK, Iva Grlic Radman – Croatia, Mihail Sugarev – Bulgaria,

Stare! – Public Pier of a Former Shoreline:
Anna Bernbacher – Austria, Pia Fattor – Argentian, Kim Gubbini – Luxembourg, Kya Kerner – USA, Jeremias Pointner – Austria, 

Sound Cannon, – Amplifying the Local’s Culture Voice:
Eleonora Balestra – Switzerland, Clara Copiglia – Switzerland, Kanto Ohara Maeda – Japan, Anne Ste.en – Luxembourg, Mykhailo Zhuk – Ukraine

Gostujoči strokovnjaki in kritiki:
Theo Deutinger – TD architect, Volker Dienst – Vienna Boys’ Choir, architektur in progress, Philipp Furtenbach – AO&, Tina Gregoric – dekleva gregoric architects, TU Vienna, Astrid Meyer Hainisch – Hotel Ogriss am See, Elias Molitschnig – Green Party, Carinthia, Jakob Ottacher – Rubner Holzbau, Christopher Pierce – Architectural Association, London, Roland Sint – Wörthersee Tourism, Peter Zöch – Snøhetta, Innsbruck

Foto: Paul Sebesta, AA nanotourism archive

Pripravila: Anja Trobec