• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
Nova Gorica 2025
/
23 septembra, 2022

Anja Medved: Prostor črte

»Zakaj EPK prav na somestju Nove Gorice in Gorice?« O tem bom razmišljala kot Novogoričanka in soavtorica dokumentarnih filmov, v katerih skupaj s svojo mamo Nadjo Velušček že dobrih 20 let šivava spomine tega razdeljenega prostora.

Odraščala sem v Novi Gorici in dolgo nisem razumela, da je to mesto drugačno od drugih. Šele ko sva leta 2004 posneli dokumentarni film »Mesto na Travniku[1]«, v katerem se prvi prebivalci spominjajo njenih začetkov, sem razumela, kakšen čudež je, da sploh obstaja. Film se zaključi z besedami Ervina Hladnika Milharčiča: »Tu imaš na zelo majhnem prostoru združena vsa vprašanja moderne Evrope. Tudi v tem smislu je Nova Gorica zelo moderno okolje, ker mora razrešiti, kako se dvoje združi v eno.«

Nova Gorica in Gorica sta rasli v kontrapunktu: ob Novi je »stara« Gorica postajala še starejša. Nastali sta dve zelo različni mesti, ki si delita isti prostor. Zdita se kot mesti jin in jang, vsako s svojim koščkom travnika kot glavnim trgom – v Gorici le po imenu, v Novi Gorici pa s pravo zelenico v središču mesta. Zanimivo, da je bil ta trg skiciran že v prvem osnutku Edvarda Ravnikarja, in čudež je tudi, da je ostal nepozidan. »Čuvajte nam prostor,« nama je rekel Danilo Fürst, drugi urbanist tega izrazito moderno zasnovanega mesta.

Zanimivo je tudi, da je istega leta, ko so začeli graditi Novo Gorico, John Cage zasnoval skladbo 4′33″[2], eno temeljnih del modernizma. Ko v polju glasbe rezerviramo prostor tišini, se zavemo, da je ta slišna. Tako se zavemo tudi polnosti praznega prostora, ko je ta postavljen v mestno jedro. Popolnoma prazen prostor, tako kot absolutna tišina, namreč obstaja le v teoriji. Prepoznavamo ju lahko le v razmerju do svoje razlike. Da se nasprotja povezujejo, je izrazito moderna misel, ki je bila vpisana tudi v idejo mesta[3], nastalega zaradi meje. In res si lahko tu po nekaj minutah vožnje s kolesom pristal v popolnoma drugačnem svetu. Danes je do drugačnega sveta težko priti celo z letalom, zato bi poleg prostora morali čuvati tudi razlike. Prav zaradi njih je bilo odraščanje ob meji privilegij. Ne da bi opazil, si razumel dva jezika in brez posebnega napora ugotovil, da so stvari lahko take in drugačne hkrati.

Ko me je konec devetdesetih mama poklicala, če bi skupaj posneli film o meji, je še učila na srednjih šolah – v Sloveniji italijanščino in v Italiji slovenščino – ter na obeh straneh pri dijakih vzbujala zanimanje za svet z druge strani. Prostor mesta smo namreč zaznavali polovično. Skupni zemljevid dolgo ni obstajal. Ulica je na meji poniknila in se na drugi strani pojavila z drugim imenom, kot bi se vesolje enih in drugih končalo nekje pri tračnicah Transalpine.

Mama pa je zaradi odraščanja z nonino družino, ki je ostala na italijanski strani, ta prostor doživljala celovito, drugače tudi od mene, ki sem odraščala v stiku z vrstniki iz bloka v Novi Gorici. Zame je bila meja nekaj fizičnega, kot reka, ki bo tu za vedno, saj je bila v moji otroški predstavi tudi od nekdaj tukaj.

Leta 2002 sva tako posneli film Moja meja[4], ki pripoveduje, kako je meja razdelila našo družino in številne Primorce. Vendar to ni bil najin prvi film. Filibert Benedetič, tedanji direktor Slovenskega programa – TV RAI v Trstu, naju je postavil pred preizkušnjo: najprej posnemita film o soški fronti, če bo dober, se pogovarjamo dalje.

Prav pri tem filmu[5] sem spoznala pomen ohranjanja spominov. Leta 1998 je bilo še mogoče govoriti z devetdesetletniki, ki so se prve vojne spominjali kot otroci. Pripovedovali so o dnevu, ko so morali v begunstvo, in vračanju na porušene domove. Na premiero filma večine ni bilo. Zavedali sva se, da sva v kamero ujeli zadnjo generacijo, ki je v spominu ohranjala podobe, zvoke in vonje tistega usodnega časa. Kadar v celoti izgine generacija, ki se spominja tako velike prelomnice, nekaj odzveni tudi v sedanjosti. In res, konec 20. stoletja je bil čas beguncev iz vojne v nekdanji skupni domovini, Beograd pa so bombardirala Natova letala.

Sklenili sva, da bova vedno posneli več, kot bi bilo potrebno za film. Arhiv ni bil več le stranski produkt filma, ampak obratno, film je postal stranski produkt zbiranja spomina. Zanimali so naju osebni, za zgodovino na videz nepomembni spomini, ki pa so osvetljevali drobce še nikoli videne preteklosti. K ljudem z obeh strani meje sva prihajali z radovednostjo in bili sva pripravljeni, da njihove pripovedi preoblikujejo najine predstave. Na prostoru meje namreč pogosto isti datum obeležuje nasprotujoč spomin.[6] Tako se npr. »čudež pri Kobaridu« v italijanščino prevaja v svojo protipomenko »polom pri Kobaridu«.

Izkazalo se je, da ima tudi prostor meje svojo lastno identiteto, ki ne izključuje, ampak povezuje. Združena Evropa bi morala biti najbolj doma prav na svojih nikogaršnjih zemljah. Tu se najbolje izraža njena zapletena in večplastna duša, ki zrcali vrsto razdejanj, ki so jih vojne za njene namišljene ločnice pustile na realnih tleh. Prav tu se je v 20. stoletju večkrat odločala njena usoda. Tako je moja pranona zamenjala kar pet držav, ne da bi kdaj zapustila rojstno hišo. Kako zgodbo o razdeljeni preteklosti pripovedovati na način, ki bo povezoval, je postalo temeljno vprašanje najinega ustvarjanja. In res nama je uspelo posneti film o soški fronti[7], v katerem nista omenjena niti en regiment in niti ena bitka. Pozornost sva raje usmerili v zakulisje vojne in brskali po smeteh vsakdanjega življenja.[8]

Medtem ko so razpadala cesarstva in se rušili družbeni sistemi, so si družine pomagale in preživele. Pomislila sem, da bi Nova Gorica in Gorica bolj kot skupno naracijo preteklosti potrebovali skupen spominski album.[9] Razumevanje obmejne preteklosti namreč nikoli ni enoplastno, pripoveduje jo več glasov, zato ji bolj kot linearna pripovedna oblika ustreza struktura zbirke.

Ob odstranitvi mejnih zapornic decembra 2007 sem tako na nekdanjem mejnem prehodu med Novo Gorico in Gorico izvedla prvo akcijo zbiranja spomina.[10] Občane obeh Goric sem povabila, da v prostor, kjer nas je nekoč zasliševal carinik, tokrat prinesejo družinske fotografije in v kamero pripovedujejo spomine, ki jih te obujajo. Namen akcije je bil sešiti spomine obeh mest in simbolnemu prostoru razmejitve ustvariti nov povezovalen pomen.

Kadar isti dogodek pripovedujemo z različnih perspektiv, se nam pred očmi razgrne razlika med preteklostjo in njeno pripovedjo. Ta razlika, četudi minimalna, nam govori, da smo od preteklosti vsi nepovratno oddaljeni. Preteklost je namreč dosegljiva le v fragmentih, naš spoznavni aparat je ne more zajeti v celoti, zato si moramo o njej ustvarjati predstave. Težava nastane, ko te predstave zamenjamo za preteklost samo.

V tem smislu je somestje Nove Gorice in Gorice odličen poligon za urjenje sobivanja, torej prepoznavanja manipulacij in razpoznavanja nacionalnih ter ideoloških konstruktov, saj ni veliko mest, v katerih bi se tako neposredno stikala v preteklosti tako razdeljena svetova. Pa tudi za kljubovanje vsesplošni potrošniški uniformiranosti, ki briše nianse in ustvarja povsod enak črno-beli svet.

In tu je trenutek, ko kot generator skupnega prostora lahko vstopi umetnost. Umetniške prakse, od filma, gledališča in literature do sodobnih umetnosti, ki raziskujejo narativne tehnike in učinke uprizarjanja, lahko postanejo varen prostor preizkušanja tako zunanjih kot tudi notranjih meja. Cilj, da se vojna na tem prostoru ne bi ponovila, se ne zdi več za lase privlečen, saj ponovno gledamo kolone beguncev iz Ukrajine, in tudi tokrat se generacija, ki se še spominja druge svetovne vojne, za vedno poslavlja.

Vedno ko si prizadevamo odstraniti različnosti ali postaviti jasne ločnice med njimi, pozabimo, da je vsaka manjšina bogastvo in da je vsaka nikogaršnja zemlja last vseh. Ko dovolimo, da prevlada izključevalna dikcija »kdor ni z nami, je proti nam«, smo na pragu nove vojne. Nevarne izključevalne dinamike namreč ne izginejo, ko odstranimo meje, ampak šele, ko je v njih dovolj skupnega prostora. Tisto, kar bi nas v mestu moderne kot Evropske prestolnice kulture moralo zanimati, zato ni kvantiteta umetniških produkcij, ampak kvaliteta prostora, ki ga bodo te generirale in pustile za sabo.

 

Napisala: Anja Medved, režiserka in scenaristka

Fotografija 5, 6 in naslovna: fotogram iz filma Mesto na travniku, vir: Goriški muzej
Fotografija 1–4: fotogram iz filma Mesto na Travniku, vir: Super 8, Filmski krožek Osnovne šole Solkan
Fotografija 7: fotogram iz filma Mesto na Travniku, vir: Super 8, Branko Belingar in Turistično društvo Solkan

 

[1] »Mesto na travniku«, Nadja Velušček in Anja Medved, produkcija Zavod Kinoatelje in Kinoatelje Gorica, 2004.

[2] 4′33″ je skladba, ki označuje 4 minute in 33 sekund tišine.

[3] Nova Gorica je edino mesto, ki v centru nima makete realnega mesta, ampak spomenik ideji zasnove.

[4] »Moja meja«, Nadja Velušček in Anja Medved, produkcija Kinoatelje Gorica in TV RAI – Slovenski program, Trst, 2002.

[5] Dokumentarni film »Niso letele ptice«, Nadja Velušček in Anja Medved, produkcija Kinoatelje Gorica in TV RAI – Slovenski program, 1999.

[6] O razliki med individualnim in kolektivnim spominom na Goriškem natančno piše Kaja Širok v »Kalejdoskopu goriške preteklosti: Zgodbe o spominu in pozabi«, Založba ZRC: Ljubljana, 2012.

[7] »Niso letele ptice«

[8] Vsakdanje življenje se namreč ne neha, ko se začne vojna.

[9] O subjektivni zgodovini mesta kot posebni vrsti pripovedi piše Miljenko Jergovič v »Zgodovinski čitanki«, Založba Sanje: Ljubljana, 2009.

[10] V soorganizaciji Društva Kinoatelje iz Gorice in Zavoda Kinoatelje.

 

Prispevek je del serije »Nova Gorica 2025«, ki tematizira prostorski razvoj Nove Gorice. Serijo v kritičnem obdobju priprave na projekt Evropske prestolnice kulture GO! 2025 v sodelovanju z uredništvom revije Outsider ureja arhitektka Eva Sušnik.

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiOutsider#31: Igra, učenje, eksperiment
NaslednjiFoto natečaj Naključni prostori igre: zaključno poročiloNext
Povezani članki
Loading...
kolumnekritika

O dilemah prenove modernističnega mesta: primer Nova Gorica

27 decembra, 2022

Nekaj misli ob natečaju grafične podobe za EPK GO! 2025

19 oktobra, 2022
kritika

Sergio Pratali: Arhitektura in oblast v evropski prestolnici kulture

26 avgusta, 2022

Modernistična dediščina Nove Gorice

15 decembra, 2022

EPK GO! 2025: Skupni zemljevid somestja

28 junija, 2022

Eva Sušnik: Introvertirana Nova Gorica

13 septembra, 2022
DogodekTrafika

Po dogodku: Nova Gorica 2025

28 julija, 2022

Mašina EPK in njen magnet

11 novembra, 2022
1 2

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo