• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
arhitektke
/
28 oktobra, 2021

Anja Vidic: Zaradi vztrajanja pri družbenokritičnem  delovanju je arhitektura še vedno relevantna

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

Odkar pomnim, se je od arhitektov in arhitektk pričakovalo, da so razgledani intelektualci, ki so poleg konstruiranja arhitekture sposobni tudi družbene in politične kritične refleksije. Ta na prvi pogled preprost imperativ pa se v praksi, ko je treba združevati idejo z realnim, vsakdanje s presežnim in afirmativno s kritičnim, velikokrat izkaže za zelo zahtevno opravilo. O tem sem se pogovarjala tudi z Anjo Vidic (1982), soustanoviteljico arhitekturnega biroja Vidic Grohar arhitekti in asistentko na Fakulteti za arhitekturo. Še bolj kot njena kritično reflektirana pozicija do sveta pa sta me presenetila njena sposobnost združevanja vsega naštetega v praksi in nepopustljivo prepričanje, da arhitektura še vedno lahko ustvarja in za seboj pušča otipljive sledi v družbi in svetu – le odločiti se moramo zanjo. Biro Vidic Grohar arhitekti si ustanovila skupaj z Juretom Groharjem, ko sta bila oba asistenta seminarja prof. Perovića. Kdaj in kako se je poleg dela na fakulteti začel še biro?

Jureta sem spoznala že v času študija – skupaj z drugimi kolegi sva sodelovala pri različnih manjših »obštudijskih« projektih, na delavnicah in s profesorjem Tadejem Glažarjem tudi na različnih natečajih. Sodelovanje se je nato nadaljevalo tudi po diplomi, ko sva čas, kar ga je še ostalo zunaj dela na fakulteti, porabila za kakšen projekt. Kdaj točno je nastal biro, je torej težko opredeliti. Prva kompletna realizacija (nastala v soavtorstvu s Primožem Boršičem) je bil lokal Boschtiz v Litostroju leta 2017. Takrat se je prvič pojavilo ime biroja Vidic Grohar arhitekti.

Kako vama je poleg vseh akademskih dejavnosti ostalo še kaj časa za projektiranje?
Moram povedati, da je med vzporednim delom na fakulteti in trgu oziroma praksi večina energije porabljena za akademsko delo, zato je bilo posledično razmeroma malo časa za delo v biroju. Razmerje je bilo približno 80% na fakulteti in 20% v biroju. Odkar na Fakulteti za arhitekturo delam le še jaz, je mogoče to razmerje obrniti v prid produkciji biroja. V biroju nas je trenutno pet.

Bar Boschtiz: Šank kot osrednji element, ki določa ergonomijo in daje karakter prostoru (vir: arhiv biroja) 

Kje vidiš vlogo arhitekture danes, ko veliko arhitektov ne verjame več v možnosti za kreativno projektiranje arhitekture? Se je res popolnoma izgubila družbena vloga, ki naj bi jo ta praksa nekoč imela, zdaj pa jo je oportunistično zavrgla zaradi imperativov dobička?
Sploh ne, mislim, da je vloga arhitekture danes delovanje na način, ki presega pogoje družbene realnosti – in vzpostavljanje nove, drugačne, pozitivne vizije družbe. Prav omenjena situacija kapitalizma in iz tega izhajajoči socialna in ekološka kriza so lahko izhodišča za sodobno arhitekturno produkcijo. Ti izzivi sodobnega časa kreativnega projektiranja oziroma bolje rečeno delovanja ne onemogočajo, pač pa ravno obratno, zaradi njih lahko nastaja nova, drugačna arhitektura. Videnje sodobne problematike skozi pravo prizmo in njena arhitekturna reartikulacija sta prav ta kreativni proces, ki ga omenjaš. »Neoliberalizem« je sicer seveda izredno slab kontekst za arhitekturo, saj odpravlja vse nenujno, kar pa kreativne dejavnosti, med katere sodi tudi arhitektura, so. Vendar ponovno, ravno vztrajanje pri družbeno kritičnem delovanju arhitekture je tisto, kar dela arhitekturo danes še vedno relevantno.

Vendar pa sveta z arhitekturo vseeno ne moremo spremeniti?
Družbeno delovanje ni le naivna ideja, da lahko z arhitekturo spreminjamo svet, temveč izhodišče, na katerem lahko stroka vztraja in ne popusti. Če lahko malo presežem vprašanje – vztrajanje več različnih družbenih disciplin, skupin in posameznikov ter njihovo pozitivno družbeno delovanje lahko vzpostavljata dejanske družbene spremembe. Če na arhitekturo pogledamo kot na delček širšega mozaika, vidimo, kako lahko deloma konkretno izboljšuje situacijo.

Kaj so tiste stalne teme, ki jih v svojem delu ves čas preizprašuješ in h katerim se vračaš?
Tega je zelo veliko. Obstaja oblak tem in zanimanj, ki jih z Juretom preizprašujem in ki nastajajo med pedagoškim in birojskim delom. Lahko omenim eno, ki se mi zdi pomembna in iz katere poskušava izhajati pri vsakem projektu. To je ideja, da je ena izmed bistvenih posebnosti arhitekture ta, da arhitektura lahko ustvarja, konstruira nove svetove. Ti lahko izhajajo iz disciplinarnih vprašanj (vezanih na arhitekturno zgodovino in »tradicijo«) ali neke potrebe, ki jo prepoznava – tudi če ni eksplicitno izražena – v programski nalogi določenega projekta. Vse to pa je seveda, kot rečeno že prej, treba interpretirati ob zavedanju sodobne družbene situacije. Ta zmožnost konstruiranja nečesa novega je lastna tudi drugim kreativnim dejavnostim – različnim vejam umetnosti, oblikovanju, filozofiji… In prav zaradi te posebnosti je po mojem smiselno vztrajati pri arhitekturi, čeprav je pot do realizacije pogosto izredno naporna in pozitiven izid ni vedno zagotovljen.

Glede na raznovrstne projekte biroja in teme, ki se jih lotevata, bi lahko rekli, da biro nima enega, specifičnega pristopa. Kot si omenila, se z Juretom raje fokusiraš na možnosti, kaj vse bi še lahko bila arhitektura, kakor da bi sledila nekemu fiksnemu, togemu imperativu. A vseeno vaju mora pri še tako različnih temah voditi podobno razmišljanje. Kaj je torej kljub vsemu tisto, kar projekte drži skupaj, da lahko vsem rečemo projekti biroja Vidic Grohar?
Mogoče bi to morala povedati ti, saj je samorefleksija na ta način težka. Kljub vsemu je najina praksa še razmeroma mlada in se na tej točki še ne nameravava točno opredeliti oziroma razviti neke čisto univerzalne arhitekturne misli. Če pa obstaja neka težnja, je ravno to, da poskušamo delovati na nedogmatski način, da pristopimo svobodno, brez vnaprejšnjih idej, kaj bi neka arhitektura »morala biti«, in namesto tega poskušamo ugotoviti, kateri so potenciali in na to vezan arhitekturni pristop, ki bi bil primeren za neko specifično naročilo ali uporabnika.

Super se mi zdi vajin »statement«, da ni nujno, da je dobra arhitektura vedno invencija. Ob tem pa se vseeno lahko pojavi vprašanje, kako ločiti med generično »arhitekturo«, ki ji komaj še lahko rečemo arhitektura, in »pozitivno generičnim«, arhitekturno generičnim.
Za dobro primerjavo lahko za trenutek skočimo iz sveta arhitekture. S terminom »pozitivna generičnost«, ki sva ga skovala za neko nedavno predavanje po Zoomu, bi lahko zelo dobro opisali delo britanskega oblikovalca Jasperja Morrisona, ki neki vsakdanji, standardni – torej generični – objekt pogosto spremeni ravno toliko, da ga izboljša. Izboljšava je lahko ergonomska, lahko razširi možnost njegove uporabe oziroma mu na drug način da nov pomen. Posebej zanimiv je njegov dizajn treh zelenih steklenic (Three Green Bottles) iz leta 1989. Generičnemu predmetu – navadni steklenici iz zelenega stekla – je s tem, ko mu je v steklarni stopil in na novo oblikoval le zgornji navojni del, spremenil obliko in posledično tudi funkcijo – iz steklenice je nastala vaza. Z minimalno intervencijo (in ne z radikalno spremembo) je torej spremenil generično v nekaj drugega.

Pomembno pri tem je, da znamo z opazovanjem vsakdanjega sveta in prepoznavanjem njegovih značilnosti in prednosti z minimalno spremembo neki objekt narediti dovolj specifično, da postane avtonomno arhitekturno delo.
Na ta način smo pristopili tudi k natečajnemu projektu Vila blok na Erjavčevi cesti. Pri monomaterialnem betonskem objektu s ponavljajočim se ritmom odprtin smo vzpostavili dva različna karakterja – proti mestu je volumen artikuliran kot mestna vila (hkrati tudi eho že porušene modernistične vile Bahovec, ki je stala na isti lokaciji), v smeri parka pa se volumen kaskadno spušča z ozelenjenimi terasami, na katerih so lahkotne polkrožne kovinske nadstrešnice.

Natečajni projekt Vila blok Erjavčeva: Volumen, obrnjen proti mestu, artikuliran kot »vila« (vir: arhiv biroja) Natečajni projekt Vila blok Erjavčeva: Pritličje s konzolnimi previsi, tretje nadstropje s stanovanji, organiziranimi okoli centralnih servisnih jeder, razkošno podstrešno stanovanje (angl. penthouse) kot paviljon na vrhu stavbe (vir: arhiv biroja)

 

Natečajni projekt Vila blok Erjavčeva: Razgiban volumen z visečimi vrtovi proti parku (vir: arhiv biroja) 

Kaj pa še kakšni primeri iz arhitekture?
Dobri primeri take arhitekture so na primer projekti italijanskega »meščanskega« modernizma šestdesetih let, npr. Stanovanjska arhitektura Luigija Caccie Dominionija, Mangiarottija in Morassuttija, Asnaga in Venderja. Seveda pa morajo biti določene arhitekture – v odnosu do grajenega konteksta ali izhajajoč iz arhitektovega tolmačenja projektne naloge – vseeno super specifične. Pozitivna generičnost je zame torej le ena izmed možnosti, ki pa nas kot projektante osvobaja na način, da je arhitektura lahko tudi zelo preprosta, vsakdanja.

Zame osebno je eden vajinih najzanimivejših projektov idejni projekt paviljona za hišo v Pulju. Nepredvidljive pogoje projektne naloge sta tukaj vzela kot pozitivno dejstvo, iz katerega sta izhajala, in tako se je porodila inteligentna arhitekturna rešitev … Ta projekt po mojem mnenju poleg raziskovanja teme »pozitivno generičnega« pod vprašaj postavlja arhitekturo kot dokončen, absoluten odgovor Avtorja.
Pred časom so nas znanci prosili, da jim zrišemo nadstrešnico ob leseni uti sredi oljčnika v bližini Pulja. Idejo o »prijateljskem« nasvetu, ki jih arhitekti ves čas dajemo znancem, sva izkoristila za arhitekturni projekt. Predlagala sva popolnoma nov objekt z zaprtim servisnim prostorom in pokrito teraso, ki bi se kot loža odpirala na nasad oljk. Na strehi bi bila lahkotna nadstrešnica, iz katere bi se pogled odpiral na morje. Za izhodišče materialne definicije sva vzela dejstvo, da bo po vsej verjetnosti v veliki meri  šlo za samograditeljski objekt. Materializacija je morala kljub nizkotehnološki gradnji omogočati izvedbo arhitekturno artikuliranega objekta. Paviljon naj bi stal na armirani betonski plošči, pritlični del bi bil ometan z grobim ometom, kar bi omogočalo gradnjo sten iz opeke ali betona, omet bi hkrati pokril izvedbene nenatančnosti. Pergola na strehi bi bila zgrajena iz standardnih jeklenih pohištvenih cevi, ki bi bile lahko varjene in barvane na mestu, polkna bi bila lesene »škure« v turkizni barvi – materialni spomin originalne lesene turkizne ute. Upam, da bo projekt s samograditeljsko participacijo, ko bo zgrajen, primer »nove vernakularne« arhitekture, o kakršni na primer govori tudi Bernard Rudofsky v knjigi Architecture without architects.


Paviljon v Pulju: Samograditeljstvo kot izhodišče za arhitekturno in materialno definicijo projekta (vir: arhiv biroja) 

Podoben pristop sta uporabila tudi pri prenovi dvorane v Litostroju.
Tu je šlo za projekt večjega merila v Ljubljani, ki ga trenutno izvajamo v več fazah. Nekdanjo 2000 m2 veliko industrijsko dvorano je bilo treba spremeniti v univerzalen večnamenski prostor, ki omogoča organizacijo različnih dogodkov – koncertov, sejmov, simpozijev in podobno. Zaradi ogromne kvadrature in dotrajanosti celotne strehe je bila investicija na kvadratni meter relativno nizka. Najprej je torej bilo treba razviti strategijo, kako brez kompletne prenove z bistvenimi intervencijami zagotoviti delovanje dvorane in hkrati izvesti transformacijo objekta, ki ne bo le rudimentarna, temveč tudi arhitekturna. Dotrajano strešno konstrukcijo smo nadomestili z jekleno, ki jo smo jo zasnovali kot preprost objekt, ustvarili smo tehnološki strop, po katerem vidno potekajo vse instalacije za prezračevanje, dodali razsvetljavo, požarne lopute in drugo tehniko. Glavna in edina arhitekturna intervencija v notranjosti sta dva objekta – eden je »odebeljena stena« s sanitarijami, skladiščem in prostori zaodrja, drugi je »zigurat« z garderobami, sanitarijami in glavno vhodno avlo, v nadstropju pa se kaskadno razvije prostor z barom. Zaradi hitre, preproste izvedbe sta oba objekta, od katerih je za zdaj izveden samo prvi, zidana iz opečnih votlakov, plošče so armirane betonske, določene stene pa prosojne iz polikarbonata. Podobi preprosto izvedenih objektov karakter daje sloj srebrne barve, katere refleksija se spreminja glede na različne svetlobne pogoje. Groba materialnost je bila izbrana za to, da bi arhitektura lahko »preživela« najprej hitro, pričakovano nenatančno izvedbo, pozneje pa tudi uporabo in spremembe, ki se brezizhodno dogajajo na tovrstnih objektih. Pri fasadah je intervencija zajemala odstranjevanje dotrajanega ometa, barvanje z enotno sivo barvo, ki pokaže konstrukcijo objekta in »brazgotine«, ki so se zgodile v desetletjih predelav. V notranjosti se ohranjajo originalni betonski okenski okvirji, čeznje pa se je na zunanjo stran kot »nalepka« pritrdil pas transparentnega polikarbonata in na enak način čez nove preboje v pritličju velika aluminijasta vrata, ki omogočajo prehajanje v notranje dvorišče.


Večnamenska dvorana L56: Groba izvedba in preprosti materiali kot del arhitekturne podobe (vir: arhiv biroja)

 
Večnamenska dvorana L56: Zunanjost kot kolaž originalnih masivnih zidov in novih lahkotnih fasadnih elementov (vir: arhiv biroja)

H katerim referencam se med delom stalno vračata?
Pri razmišljanju o arhitekturi seveda analizirava mnogo arhitekturnih referenc iz vseh obdobij in slediva sodobnemu dogajanju, vendar pa je mogoče tu bolj zanimivo govoriti o primerih iz sveta umetnosti, saj lahko umetnost deluje nekoliko bolj neobremenjeno, a hkrati družbo reflektira z vso resnostjo. Ena izmed referenc je gotovo delo nedolgo nazaj umrlega hrvaškega umetnika Ivana Kožarića, ki je ustvarjal z mnogo različnimi tehnikami, pristopi. S »klasično metodo« iz kovine vlite skulpture, ki se je tradicionalno uporabljala za upodabljanje pomembnih oseb ali dogodkov, je upodobil vsakdanjik – »Fičota«, avtomobil, ki je ljudem omogočal premik na delo, počitnice itd… ali »readymade glavo« iz kartonske vrečke in odprte konzerve fižola – kritična prispodoba sodobne potrošniške družbe, ki uničuje svet z odpadki, »trash« kulture, »trash« sveta, hkrati pa govori o možnosti reciklaže in ustvarjanju novih prednosti z »grdim«, neželenim. Vse to lahko prevedemo tudi v arhitekturo. Kožarić je po eni strani zanimiv, ker so njegova dela ostri komentarji sodobnosti, po drugi strani pa je zelo zanimiva ideja njegovega eklektičnega opusa, ki izhaja iz tega, da umetnik ves čas kritično opazuje svet okoli sebe in produkcije ne podreja neki lastni, popolnoma izdelani ideji o umetnosti, ki bi se odrazila v recimo visokomodernističnem slogu. Iz teh referenc razbiram idejo, da lahko delaš osvobojeno in neobremenjeno, brez vnaprejšnje usmeritve, brez predispozicij, a seveda z vso odgovornostjo.


Ivan Kožarić: Fićo (liti aluminij, 1971), foto: Boris Cvjetanović


Ivan Kožarić: Glava 3 (pločevinka in papir, 1996), http://gregorpodnar.com/ivan-kozaric 

Umetniško delo, ki bi ga še omenila, ker kaže na neki drug mogoč način razmišljanja, je tudi Krug (1965) srbskega umetnika Radomirja Damnjanovića Damnjana. Na sliki so prikazani raznobarvni koncentrični krogi različnih premerov in barv, ki ustvarjajo podobo tarče. Damnjan je eden izmed številnih umetnikov, ki se je ukvarjal s to »geometrijsko« likovno temo, od supremacistov in Jasperja Jonesa do na primer Uga Rondinoneja danes. Vsak izmed njih je enako izhodišče likovno in pomensko interpretiral na drugačen način ter tako ustvaril novo avtonomno umetniško delo. Gre torej za idejo, da za inovacijo ni nujna neka popolnoma nova genialna iznajdba, temveč je novo mogoče ustvarjati z interpretacijo znanega. Ta metoda se nama zdi relevantna tudi za ustvarjanje arhitekture.


Radomir Damnjanović Damnjan: Krug (olje na platnu, 1965)


Mize, ki idejo o interpretaciji znane teme prenašajo v dizajn, iz serije Objects of Fascination (foto: Maxime Delvaux)


Razstava Objects of Fascination, MAD Brussels (foto: Jeroen Verecht)

Vidim, da te še posebej navdušujejo dela nekdanje Jugoslavije.
»Balkanske« reference so zanimive, ker širijo slovenski kontekst in s svojo »neodkritostjo« predstavljajo specifičen svež pendant poznanemu, že rahlo dotrajanemu sistemu znanih idej zahoda. Novosti (tudi v svetu arhitekture) oziroma sveže koncepte gre iskati na robu znanega oziroma zunaj mainstreama.

Kako pedagoško delo vpliva na tvoje razmišljanje o arhitekturi?
Mislim, da je moje razmišljanje o arhitekturi kontinuum, ki ni ločen na pedagoško delo, delo v biroju … Tako kot v biroju tudi na fakulteti razmišljamo o arhitekturni artikulaciji specifičnih programskih in prostorskih situacij, vendar z drugačno mero natančnosti. Študentom poskušam pojasniti povezave med različnimi referencami iz različnih arhitekturnih časovnih obdobij v odnosu do družbenih sprememb. Pri teh analitičnih, vendar prostih razlagah se pojavljajo nove interpretacije znanih idej, pojavov ali del, recimo, da se ustvarja neko novo vedenje, ki potem povratno vpliva na moje razmišljanje o arhitekturi.

Če obstaja ena stvar, ki bi jo najraje prenesla na svoje študente, kaj bi to bilo?
Ko je študirala naša generacija, se je na predavanjih pozicija oziroma vloga arhitekta pogosto (vsaj indirektno) predstavljala kot takšna, ki ve, »kako bi moralo« biti, ki ve, kakšna bi morala biti »prava« arhitektura, vendar arhitektu naročnik in družba to (pre)pogosto onemogočita. Iz te dialektike je potem izhajala maksima, da je arhitektura v najboljšem primeru nekakšna umetnost kompromisa. Študentom skušam za razliko od tega pokazati, da je na delo arhitekta danes nujno treba pogledati drugače. Današnji svet in družbene dileme so nekaj, kar je tu, kar je dano in kar je okvir našega dela. A to ne pomeni, da se preprosto podredimo, temveč ravno nasprotno – sodobnost z vsemi pritiklinami moramo kritično reartikulirati. Prav to lahko postane material, s kateri »gradimo« arhitekturo in tako vzpostavljamo novo, pozitivno vizijo sodobnega prihodnjega sveta.

Pogovarjala se je: Eva Gusel 

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiDimitrij Mlekuž Vrhovnik: “Na Zavetiški ulici 5 straši.”
NaslednjiRoman Bezjak: Grdo, grše, najlepšeNext
Povezani članki
Loading...
arhitektkeIntervju

Intervju: Jana Jocif – PORTRETI STOLETIJ

5 aprila, 2022
arhitektkeUmetnost

Christo in Jeanne-Claude: Monumentalnost brez monumenta

8 oktobra, 2021
arhitektkeArhitekturaIntervju

Ana Kosi, Kosi in partnerji: S čim manj elementi ustvariti čim več prostorskega

2 februarja, 2022
arhitektkeArhitekturaIntervju

Živa Deu: Če nisi prepričan, da boš naredil izboljšavo, stavbo raje obnovi po starem

7 marca, 2021
arhitektkekolumneKultura

»Mlade smo in žive«

23 februarja, 2021
DogodekTrafikaarhitektke

In če bi ženske vodile svet?

28 februarja, 2022
arhitektkeArhitektura

Katharina Urbanek: Emancipacija uporabnika je za arhitekturo bistvenega pomena

20 decembra, 2021
arhitektke

Maša Mertelj: Vedno obstaja rešitev zunaj okvirov znanega

28 septembra, 2021
1 2 3
Soseska Novo Brdo, Dekleva Gregorič arhitekti ▪️ F…
Soseska Novo Brdo, Dekleva Gregorič arhitekti ▪️ F…
Nova Galerija in Kazemate, Wiener Neustadt Investi…
Nova Galerija in Kazemate, Wiener Neustadt Investi…
Cukrarna 🖤
Cukrarna 🖤
Wabi sabi dom, prenova murgelske hiše Avtor projek…
Wabi sabi dom, prenova murgelske hiše Avtor projek…
Ker … nedelja! 👌
Ker … nedelja! 👌
Trafika na Trafiki. 🤍
Trafika na Trafiki. 🤍

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo