Kraj, ujet med zelena pobočja hribov in gora. Poleg nekaj večjih stavb, kot so osnovna šola, cerkev in kulturni dom, grajeno tkivo največjega naselja Bohinjske doline sestavljajo pretežno poslopja s tradicionalno dvokapno streho. Na severnem robu naselja se gručasto stikajo tri velike hiše, med njimi pa se dogaja nekaj živahnega – ob prihodu nas prijetno preseneti skupina majhnih otrok, ki priteče po ganku ene izmed hiš. Uganka treh hiš se kmalu razkrije: gre za novi vrtec, ki sta ga pod okriljem biroja Arrea zasnovali mladi arhitektki Ana Jerman in Janja Šušnjar ter Sofía Romeo Gurrea-Nozaleda in Miguel Sotos Fernández-Zúñiga iz madridskega studia KAL A.

Podobno kot okoliške domačije tudi enajstoddelčni vrtec v Bohinjski Bistrici sestavlja več objektov. Ti so v prostor umeščeni z upoštevanjem že prisotnih geometrij – prva, večja hiša se navezuje na umestitev sosednje osnovne šole ter tako prekinja usmeritev naselja in polj v osi sever–jug, a se z orientacijo preostalih volumnov zasnova naveže na linearno strukturo krajinskega sistema. Na stičišču geometrij tako zraste stavba, v kateri se prepletajo raznoliki ambienti, kar otroku omogoča pestro prostorsko izkušnjo. Po besedah avtoric je bilo to tudi eno izmed ključnih izhodišč pri načrtovanju: »Z gradacijo višine volumnov in njihovo odprto pojavnostjo se objekt želi karseda približati kvalitetam okolja in s tem uporabnikom – majhnim otrokom – omogočiti bogato doživljajsko izkušnjo domačega bohinjskega prostora. Zasnovan je bil kot odgovor na programski in prostorski izziv: kako otroku zagotoviti prostore srečevanja in prostore izbire ter mu hkrati omogočiti aktivno občudovanje in raziskovanje domačega okolja.«

Tri različno velike hiše že navzven pripovedujejo zgodbo o rasti in srečevanju, ki se nam razkrije ob prihodu v stavbo. Vhod je umeščen na stičišče treh volumnov ali, kot ga poimenujeta avtorici, srečališče, v katerem se srečujejo otroci vseh starosti, zaposleni in starši. Gre za skupno avlo, v katero iz severne strani kukajo okoliška pobočja, proti jugu pa se odpira pogled na živahno igrišče.

Iz pokritega skupnega prostora je omogočen dostop v vse tri objekte – v prvem, najmanjšem, se nahaja telovadnica, v drugo hišo so umeščene igralnice za malčke, v največji pa domujejo zaposleni in najstarejši otroci – v pritličju se namreč nahajajo servisni prostori in prostori za zaposlene, nad njimi pa igralnice za starejše otroke, med seboj povezane z gankom. Tradicionalni element predstavlja eno izmed ključnih izhodišč: motiv lesenega pokritega hodnika, ki omogoča povezovanje različnih delov hiše, se namreč prenese v celotno zasnovo. Prostore tako povezujejo svetli hodniki ob robu igralnic, ki skupaj tvorijo zaključeno zanko. Avtorici razložita, da se sodobne vrtce pogosteje umešča v strnjene tipologije, tu pa longitudinalna zasnova z zaokroženim sistemom komunikacij prav tako deluje povezano in vključujoče.

Povezave so vzpostavljene tudi znotraj igralnic, ki se nizajo prečno na komunikacijsko zanko. S skupnimi sanitarnimi jedri, s katerimi sta povezani po dve igralnici, vizualnimi komunikacijami in notranjimi prehodi je omogočeno kroženje in srečevanje malih uporabnikov brez zapuščanja notranjega prostora igralnic. Te se odpirajo na zunanje igralne površine proti jugu, s severa pa prejemajo dnevno svetlobo preko hodnika, skozi zasteklitev nad vhodnimi nišami v igralnico. Vanje so na hodniku skrite omarice, v igralnicah pa postanejo brlogi, namenjeni igri, kamor se po potrebi lahko pospravi igralne kotičke in s tem pridobi več prostora za igro. Skrb za odprti prostor igre se kaže tudi v načrtovanju omar ob steni in polic, skritih za zavesami v sanitarnih jedrih, s katerimi je osebju omogočen hiter dostop do potrebščin, ki pa so pred radovednimi prsti še vedno na varnem mestu.

Lesena notranja oprema se dopolnjuje z materialnostjo celotne stavbe. Konceptualno izbor materialov izhaja iz tradicionalne bohinjske domačije – kombinacija zidane in lesene konstrukcije. Največja hiša je zasnovana kot kombinacija betonskega jedra in pritličja z lesenim ostrešjem, tako zunaj kot znotraj pa se v zaključnem sloju prepletata les in bel omet. Učinek povezanosti celote dodatno poudarja enoten tlak čez celotno stavbo.

Spuščen strop v večjem delu stavbe merilo prostora približa merilu uporabnika – otroka, lesena konstrukcija strehe pa se razkrije le na ključnih točkah ter tako določa prostorske poudarke, kot so stopnišče neposredno ob vhodni avli, telovadnica ter letna igralnica v izteku drugega krila, katere karakter močno spominja na tradicionalni kozolec. Pokrit zunanji prostor tukaj in pod velikimi napušči nad terasami igralnic omogoča igro tudi ob dežju, značilnem za bohinjske hribe. Ob lepšem vremenu pa se igra razširi tudi onkraj lesenih podestov, na igrišče in zazelenitev, ki obdaja objekt. Podobno kot povezava znotraj vrtca se v zanki vije tudi zunanja ureditev s spreminjajočim se karakterjem. Igrala so tako umeščena ob telovadnico, medtem ko jih ob letni igralnici nadomesti sadovnjak s pogledi na cerkvico Marijinega vnebovzetja v Bitnjah in proti Bohinjskim vratom. Severni del odprtega prostora je zasnovan kot amfiteater s kuliso okoliškega hribovja.

Med raznolikimi ambienti, med zunaj in znotraj se srečujejo otroci vseh starosti, ko rastejo, raziskujejo, se učijo in ustvarjajo. »Preko igre in gibanja otrok zaznava okolje s celim telesom, z vsemi čutili ter tako krepi občutljivost in zanimanje za prostor okoli sebe. V njem spoznava, čuti, se čudi, odkriva, sprašuje, dvomi, raste, pade, vstane, se veseli, dobi prijatelja, se uči,« ob svoji prvi realizaciji razmišljata avtorici. »Širši prostor (četudi je to le dvorišče) mu omogoča srečanja z ostalimi bitji. Omogoča mu nove izbire in soudeležence v igri. Iz prvega dvorišča stopi na drugo, odide za hišo do vaškega trga, se ozre prek polj in vzdigne pogled proti zasneženim goram. Srečanja mu omogočijo širjenje obzorij.«

Ime projekta: Vrtec Bohinj
Avtorji projekta:
Arhitektura: Ana Jerman, Janja Šušnjar, Sofía Romeo Gurrea-Nozaleda, Miguel Sotos Fernández-Zúñiga
Krajinska arhitektura: Luka Javornik, Lara Gligić
Investitor: Občina Bohinj
Lokacija: Bohinjska Bistrica

Leto načrtovanja: 2020–21
Leto izvedbe: 2023

Površina: 2105 m²
Celotno obravnavano območje: 8380 m²

Projektanti:
Arhitektura: Arrea, KAL A (Madrid)
Krajinska arhitektura: Akka d.o.o
Gradbene konstrukcije: CBD d.o.o.
Elektroinštalacije: Elitplan d.o.o.
Strojne napeljave: Celarc d.o.o.

Izvajalci:
Glavni izvajalec gradbeno-obrtniških del: Dema plus
Notranja oprema: Atlas Oprema, Elan
Lesena konstrukcija: CBD in mizarstvo Novak
Stavbno pohištvo: Gašper okna
Notranje stavbno pohištvo: Lip Bled

Foto: Luis Díaz Díaz
Napisala: Pia Gerbec

Prvič objavljeno junija 2023 v Outsider #34: Ogrožena dediščina.

Z naročilom revije podprete tako spletne kot tiskane vsebine in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih. 

Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]

Hvala!