Nekaj slovenskih birojev smo povprašali, kateri je tisti njihov neuresničen projekt, ki bi bil po njihovem mnenju ključen za bolj trajnostno družbo prihodnosti.

ATELIERarhitekti so izbrali neizveden natečajni projekt za preureditev Trga Brolo v Kopru.

 

ATELIERarhitekti:
“Sedem slovenskih birojev je bilo na osnovi referenc javno poimensko vabljenih, da se s svojimi predlogi udeležijo natečaja za ureditev Trga Brolo v centru Kopra.

Po odlašanju natečajne komisije, ki je krepko prekoračilo predvideni rok za njeno odločitev o prispelih projektih, je bil natečaj razveljavljen, ker so bili na nekaterih CD, oddanih kot priloga grafičnim gradivom, najdeni skriti metapodatki, s čimer naj bi bila ‘kršena anonimnost’.

Kasneje se je izkazalo ‘kršenje anonimnosti’ pri natečaju, na katerega smo bili biroji javno in poimensko vabljeni, seveda ni bil vzrok razveljavitve natečaja, marveč se je to zgodilo zaradi spremenjenih načrtov takratne županske ekipe. Natečaj za prenovo Trga Brolo namreč tudi po štirih letih ni bil v nikakršni obliki ponovljen. V tem času so bile, kot nova ureditev, zgolj postavljene nove klopi.

Razveljavljenemu natečaju je sledilo povezovanje natečajnih udeležencev z ugovorom naročniku in organiziranje razstave z javno okroglo mizo (januar 2017) v prostorih ŠOUP v Kopru.”

“Obsežen in raznolik  prostor, ki danes obsega naslove ‘Trg Brolo’ smo delili na njegove logične dele, kar nam je omogočilo tudi lažjo artikulacijo ambientov.

Trg Brolo

Od nekdaj je Brolo s svojim zelenjem in obliko predstavljal antipod pravilnemu golemu kvadratu  Titovega trga.

Različne ureditve, ki so skozi zgodovino oblikovale fizionomijo trga, so nam dopuščale bolj proste roke pri iskanju učinkovite ureditve, kjer obstoječi iščemo alternativo, ki naj nudi skozi vse leto najprijetnejšo odprto dnevno sobo. Ob omembi ‘bolj prostih rok’ mislimo tudi na zgodovino trga. Nekdaj največji mestni zbiralnik vode in sejemski prostor naj občutimo tudi po prenovi. Ob ‘uporabnosti skozi vse leto’ trčimo ob vprašanje učinkovitosti ‘stropa’, ki bi nudil učinkovito senčenje poleti in osončenje ob hladnejših dneh: zahodni rob trga senčijo ohranjeni zdravi istrski hrasti. Obstoječ načet drevored razredčimo v svobodneje osenčeno–osončen del trga. Sem se širijo lokalneje obarvani gostinski vrtovi in dejavnosti v zgradbah; na vzhodni strani razmeroma globoko obrobje trga zavzema zasaditev v pravilnem rastru. Tukajšnje preostale črnike nadomestijo oblikovane platane, ki jih sicer v mnogih mediteranskih mestih prav  v ta namen najpogosteje zasajajo. Njihova senca edino resnično kljubuje poletnemu soncu, zgodaj odpadlo listje pa zgledno sledi letnim časom, mogoče jih je zadrževati v različnih velikostih in oblikah.

Poletno  osvežitev naj omogoči reminiscenca nekdanjega zbiralnika na južnem delu trga, ki s svojim  malenkost  povečanem naklonu osrednjega dela  poleti zadržuje plitvi bazen,  v zimskih mesecih pa predstavlja stimulativen suhi prostor za prireditve in otroško igro.

Severni  akcent trga predstavljata jambora, ki igrata vlogo kozmične ure in koledarja ter apostrofirata vhod v palačo Brutti.

Ob Katedrali

V tlaku nakazana cezura prehoda nas postavi v ulico Ob Katedrali.  Ciprese: kot močan arhitekturni element zaslužijo, da jih, če so nevarne, obnovimo in ob pravem času zopet zamenjamo.

Trg sv. Jakoba

Plato od Trga Brolo ločuje obstoječi mogočni  istrski hrast. Prostor označuje preproga  v širini razširjenega gabarita cerkvice, ki jo poudarja pergola.

Martinčev trg

Nov urbani element, stalni oder (kamen, delno praktikabel), naj bi nekako zapostavljeni ‘hrbtni strani’ cerkvice in samemu trgu nudil dodatni akcent, lepa členitev vzhodne cerkvene fasade pa se ponuja kot ozadje prizorišču, ki ga uokvirjajo nekoliko asimetrično zasajene ciprese..

Cankarjeva cesta

Drevoredu manjših dreves naj posamezni poudarki artikulirajo prostor. Vhod v Gimnazijo – nekdanji Frančiškanski samostan- označuje kamniti tepih ki povezuje oba vhoda, nad njim pa zastekljena pergola z zelenjem (poleti senčni nadstrešek).

Avtorji natečajnega predloga: ATELIERarhitekti d.o.o. (prof. Jurij Kobe, u.d.i.a., Nataša Blažko, m.i.a., Maja Kovačič, m.i.a., Tanja Paulin, u.d.i.a., Peter Plantan, u.d.i.a., Urša Podlipnik, u.d.i.a., Ina Radšel, m.i.a.)

Leto: 2016

Pripravila: Ajda Bračič

Celoletna naročnina

Ena misel na “ATELIERarhitekti: Trg Brolo

  1. Ta projekt za preureditev trga Brolo je treba realizirati čimprej. Jaz bolj primerne rešitve za ta prostor nisem videl in sem prepričan da je ni možno najti !

    Ivan Miličevič, univ. dipl. ing. arh.
    Oljčna pot 65A
    6000 Koper

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja