• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
Arhitektura,Urbano
/
13 aprila, 2020

Avtocesta v predmestju

»V objemu narave, blizu avtocestnega križa, le streljaj od središča prestolnice«

Če je le mogoče, naše poti načrtujemo zunaj prometnih konic. Letošnje pomladi pa se je nekako dogodilo, da smo padli v ljubljansko popoldansko prometno konico, ki nas je po nekaj minutah normalne vožnje iz Ljubljane ustavila. Obtičali smo na avtocesti v bližini izvoza Ljubljana Šmartno. Naprej smo se pomikali po polžje in ob tem izgubljali živce, ker nismo bili vajeni stati na avtocesti. Kratkočasiti smo se začeli s kukanjem v sosednja vozila, v katerih so bili samo vozniki, praviloma brez sopotnikov, skoraj vsak drugi z nagrbančenim čelom in obupanim pogledom. V koloni so se pretežno drenjali vsakodnevni popotniki na svoji relaciji od službe do doma, zgrajenega na parcelah, ki so se prodajale pod sloganom »V objemu narave, blizu avtocestnega križa, le streljaj od središča prestolnice«. A realnost slogana v nepremičninskem oglasu z opisom ideala se je za večino izkazala za povsem drugačno od tega, kar je obljubljal. V ozadju neuresničenosti prodajnega slogana se med drugim skriva na videz manjša neznanka: kako je mogoče, da je stanje v prometu kljub številnim investicijam v cestno infrastrukturo iz leta v leto slabše?

Neverjetno je, da je bilo prav to, čemur smo v prometu priča danes, kot vizija orisano pred osemdesetimi leti, ko je ameriški proizvajalec avtomobilov General Motors za newyorški svetovni sejem leta 1939 izdelal dioramo z naslovom Futurama. Takratna vizija General Motorsa je neverjetno podobna današnjemu stanju, kjer celotna ureditev prostora in delovanje človeka temeljita na avtu. Prav avto je tista človekova iznajdba, ki je drastično spremenila mesta; jedro njihovega dogajanja se je usmerilo v bližino avtocestne infrastrukture – avtoceste, ki povezuje mestno jedro s podeželjem. Največji hec vizionarske Futurame pa je, da ni orisala samo prihodnosti ameriških mest, temveč tudi slovenskih. Res je, da slovenske avtoceste niso speljane kar neposredno skozi zgodovinska mestna jedra, kot so to znali narediti v Ameriki, a življenjski slog pretežnega dela Slovencev kljub temu temelji na vsakodnevni rabi avta – precej identično z idealizirano napovedjo General Motorsa. Slovenija avtoceste kot dobre povezave s sosednjimi deželami potrebuje, toda če preberemo letna poročila DRSC-ja, je mogoče razbrati, da so največji uporabniki avtocest dnevni migranti, ki se vsak dan vozijo iz predmestij na delo v mesto. Zdi se idealno, da imamo avtoceste speljane tako dobro, da omogočajo hiter odmik iz mesta na podeželje. Tu pa se zgodi velika zadrega – ko avtocesta ni več samo povezovalni člen za premagovanje večjih razdalj, temveč predvsem nova priložnost za obcestno poselitev. Če povzamemo zbrane podatke Statističnega urada RS s karte priseljevanja in odseljevanja prebivalstva znotraj Slovenije, [1] je mogoče ugotoviti, da še posebej izstopata pospešena rast občin ob avtocestnem križu in obenem hitro nazadovanje ali celo odmiranje obmejnih območij z oddaljenim dostopom do avtoceste. Zdi se logično in razumljivo, da ljudje iščejo ekonomsko na videz vzdržnejše oblike bivanja, ki delujejo kot območje potenciala in novih priložnosti. Slovenska težava s poseljevanjem ob avtocestnem križu v svetovnem merilu ni nikakršna posebnost. Če pogledamo, kakšne razdalje na poti iz kraja v kraj premagujemo v Sloveniji, je to v merilu kake metropole le prehod iz enega urbanega centra v drugega. Zato bi lahko rekli, da Slovenija gradi pestro predmestje!

Rast števila prebivalcev v obdobju 2004-2019

 

Podatki Statističnega urada RS razkrivajo, da vsa večja slovenska mesta rastejo počasneje kot kraji v njihovi neposredni okolici. V obdobju 2004–2019 je število prebivalcev v Ljubljani zraslo za 10 % (25.425 prebivalcev), v občinah, ki neposredno mejijo na Mestno občino Ljubljana, pa za 20 % (34.274 prebivalcev). Na primer, občina Škofljica beleži skoraj 50-odstotno rast prebivalstva (s 7.435 na 11.180 prebivalcev). Podobno rast so doživele tudi druge Ljubljani bližnje občine: Dol pri Ljubljani (39 %), Komenda (37 %), Brezovica (28 %) idr. Vsa ta rast, ki jo statistika skrbno beleži, se dejansko odraža tudi v prostoru, ko se občine soočajo z določenimi težavami v infrastrukturi, sociali in ustrezni razporeditvi družbenih dejavnosti. Čeprav je sprva težava samo nov razvod električnega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, se v nekaj letih odrazi tudi v pomanjkanju občinskih zmogljivosti za varstvo otrok, to se kasneje preseli na osnovne šole in tako naprej. Vedno večja težava postajajo slabo pretočne lokalne ceste: iz nekdanjih vaške poti, ob katerih so se razvile vasi, ki sedaj zahtevajo novo obvoznico. Največja tragedija urbanizma pa se je zgodila, ko »vaške« občine niso ustrezno razvijale novih urbanih okolij oz. urbanih središč z zgoščeno poselitvijo in ustrezno družbeno infrastrukturo, ampak so le s shemo »avtentične« podeželske poselitve nadaljevale (prostorsko razkošno) ruralno pozidavo. Zgodilo se je, da so kljub eksplozivni rasti števila novega prebivalstva občinski prostorski plani razvijali vaški tip poselitve. S tem pristopom so bila ustvarjena le nova, prostorsko potratna spalna naselja, ki so prebivalce pahnila v odvisnost od avta. Kar je pomenilo povečano število novoregistriranih avtomobilov. Število osebnih avtomobilov se je v zadnjih petnajstih letih v občinah okoli Ljubljane povečalo za dobrih 27 % (26.858 novoregistriranih avtov). Za lažjo predstavo – če bi vse te avtomobile postavili v dvopasovno kolono na avtocesti, bi bila ta dolga 67 km oziroma bi se raztezala od Ljubljane do Divače.

Po pregledu samo nekaterih podatkov je jasno, da se neposredna okolica Ljubljane razvija hitreje kot mesto samo. Podobna shema razvoja velja tudi za vsa druga večja slovenska mesta. Trenutno živi v Mestni občini Ljubljana samo 26.000 prebivalcev več kot v vseh okoliških občinah. Če se zgodi, da se bo trend razvoja zadnjih let nadaljeval še nadaljnjih 40 let, bo skupno število prebivalcev okoliških občin preseglo število prebivalcev Ljubljane. Pri tem pa ne smemo spregledati dejstva, da ima znaten razvoj občin v okolici Ljubljane velik vpliv na celotno regijo in da način bivanja v njih postaja vse bolj podoben ameriškemu urbanizmu, ki je označen kot prostorsko potraten in okoljsko obremenilen. V zadnjih dveh desetletjih je bilo slovensko podeželje v izjemno veliki meri pozidano z na videz pristno slovensko arhitekturo, a po življenjskem slogu in po opremljenosti z družbenooskrbno infrastrukturo postaja vse bolj podobno stereotipno ameriškemu. Ko se je treba za vsak, še tako vsakdanji opravek usesti v avto.

Verjetno se je povsem pomotoma zgodila ekspanzija podeželja. V tem obdobju se je ravno nasprotno zgodilo z mesti, ki so bila v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih preteklega stoletja deležna izrednega razvoja in rasti. Po letu 1990 je skoraj vsa slovenska mesta doletelo nazadovanje. Rast in razvoj podeželja sta okrnila rast mest, ki so že sama po sebi razmeroma redko poseljena. Število prebivalcev Ljubljane približno zajema skupno število prebivalcev vseh ostalih večjih slovenskih mest, Maribora, Celja, Kopra, Kranja in Novega mesta, skupaj. Lahko bi rekli, da Ljubljana za slovenske razmere le ni tako majhna. Če vzamemo v primerjavo z Ljubljano avstrijski Gradec, ki ima zelo podobno število prebivalcev kot Ljubljana – 300.000, je za 35 odstotkov gosteje poseljen. Okoliško območje mesta Gradec – okoliš Graz-Umgebung– ki zaobjema širše območje mesta, podobno kot občine okrog Ljubljane, pa ima polovično gostoto poselitve – 140.000 prebivalcev. Prestolnica Avstrije, Dunaj, ki na prvi pogled deluje kot kaotično veliko mesto, je s skoraj dvomilijonsko populacijo po površini le še enkrat večja od Ljubljane. Na Dunaju na površini dveh Ljubljan živi in dela cela Slovenija, pa se Dunaj po kakovosti bivanja zadnjih nekaj let kljub temu redno uvršča med prvih pet mest v svetovnem merilu. Prav gostota prebivalcev je eden tistih podatkov, ki povejo, kako urbanistično urejena mesta gradimo. Zanimivo dejstvo vsebuje tudi podatek o gostoti poselitve: ta je v slovenski prestolnici 1.700 prebivalcev/km2, v Gradcu 2.300 prebivalcev/km2, na Dunaju pa je celo 2,5-krat večja od ljubljanske, in sicer 4.300 prebivalcev/km2. Pri tem je treba vedeti, da se Dunaj na evropski ravni še zdaleč ne uvršča med gosto poseljena mesta. V povprečju se gostota poselitve evropskih mest giblje med 4.000 in 6.000 prebivalcev/km2, med njimi so na primer München, Berlin, Stockholm, Praga, Malmö, Porto ... Med najgosteje poseljenimi mesti na svetu je največ azijskih, kjer je gostota 25.000 prebivalcev/km2 in več. Brez zadržka je mogoče trditi, da je Ljubljana redko poseljena. Če bi bila poseljena 2,5-krat gosteje, bi se po gostoti poselitve uvrščala med povprečna evropska mesta. Ker je Ljubljana za prestolnico res presenetljivo redko poseljena, sem postal radoveden, kako je videti kakšno drugo mesto s podobno gostoto poselitve. Po nekaj urah iskanja med podatki se je za mesto, primerljivo z Ljubljano, izkazalo ameriško mesto s skoraj 600.000 prebivalci na dobrih 350 km2, z natanko 1.700 prebivalci na km2 – Las Vegas.

Morda se zdi primerjava precej nenavadna – mesti, ki imata povsem različna utripa – vendar je najbrž jasno, da bi si za bivanje večina raje izbrala Ljubljano, z bolj človeškim merilom. A vseeno je primerjava dobrodošla kot uvid, kaj bi se zgodilo z Ljubljano, če bi imela približno še enkrat večje število prebivalcev in bi se uporabili dosedanji urbanistični parametri, ki ustvarjajo relativno redko gostoto poselitve. Če se zdi primerjava Ljubljane z Las Vegasom hudomušna, je v resnici samo odraz realnosti prostorskega planiranja, ki ga v pravem pomenu sploh ni. Vsaka občina neodvisno od sosednje planira svoj razvoj, odreja nove namenske rabe, odpira nove zazidalne površine, ki so odraz trenutnih potreb, interesov, morda celo vizije tamkajšnjih prebivalcev. Premisleka o delovanju prostora na regijski ravni pa skorajda ni. V času Jugoslavije so se plani snovali zelo sistematično, organizirano in strokovno. Vanje je bila vpeta močna vizija razvoja širše regije, in to na več ravneh: prostorski, gospodarski, družbeni in podobno. Projekcije so bile izredno vizionarske, zanje bi kdo rekel, da so bile domišljave. Po spremembi političnega sistema v devetdesetih letih je raven regionalnega planiranja izginila, občine so se začele drobiti na vse manjše, z vedno večjo avtonomijo. Izdelava prostorskih planov je bila zaupana občinam, kar pa ni pomenilo, da potrebe po regijskem planiranju ni bilo. Rezultat slabo organiziranega ali premalo pogumnega planiranja je danes viden v prostoru. Ljubljana in predvsem okoliške občine bi lahko bile za bivanje bistveno bolj kakovostne in preproste, če bi se oblikovala zgoščena urbana središča v policentrični regiji. Zanimivo je, da stroka težavo prostorskega razvoja Slovenije beleži že več desetletij. Pred petnajstimi leti je Rebernik (2004)[2] s strokovno analizo prišel do neverjetno podobnih ugotovitev, ki še dodatno podkrepljujejo dejstvo, da bodo, dokler se prostor ne bo začel plansko urejati na regionalni ravni, posamezne občine še naprej veselo odpirale nove zazidalne površine, predvsem glede na občinske interese ali potrebe. Na ta način bomo še naprej sledili viziji Futurame General Motorsa, ki marsikoga ob pogledu nanjo v hipu odvrne od zamišljenega življenjskega sloga.

[1] Karta sprememb števila prebivalstva po občinah, Statistični urad Republike Slovenije.

[2] Rebernik, D., 2004, Razvoj prebivalstva v Ljubljanski urbani regiji. Dela, 22, Ljubljana.

 

Napisala: Srđan Nađ in Urška Podlogar Kos
Grafike: Srđan Nađ

 

Članek je bil objavljen v Outsider #19, jesen 2019.

  • Outsider #19

    7.00€
    Dodaj v košarico

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiMiloš Kosec: Samoizolacija med skalami
NaslednjiNina Granda: Domače šolanjeNext
Povezani članki
Loading...
ArhitekturaINDIGOKavarnekolumne

Miha Kosovel: Z ulic v kavarne

17 oktobra, 2017
Arhitektura

Republika Plastika

8 novembra, 2018
ArhitekturaUmetnost

Verigar – ikona prevrata

29 oktobra, 2018
Arhitektura

Trafika #03

29 junija, 2021
ArhitekturaPlečnik

Lažna dilema med solato in dobičkom

23 novembra, 2017
Arhitektura

MESTNI PARK RAKOVA JELŠA

28 maja, 2015
Arhitektura

Stanovanje Derčeva | Mertelj Vrabič Arhitekti

24 novembra, 2017
Arhitektura

Pogovor o Rogu s predstavniki MOL

11 februarja, 2021
1 2 … 165

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo