V Ljubljani so 3. julija 2016 odkrili monsterja iz plastičnih vrečk! Plastozoolog in umetnik Luka Mancini je eden prvih, ki so Bagfoota uspeli posneti na kamero, spodaj objavljamo ekskluzivni posnetek.

Na leto na svetu porabimo skoraj 100 milijard nakupovalnih vrečk, to pomeni več kot milijon na minuto.

80 odstotkov nakupovalnih vrečk porabimo v Severni Ameriki in Evropi. Ocene za Slovenijo znašajo 300-600 milijonov vrečk na leto oziroma 150-300 na osebo. Približno 60 do 100 milijonov sodov nafte gre letno za proizvodnjo plastičnih vrečk, ob tem se letno v ozračje spusti na tone emisij ogljikovega dioksida. Če bi samo v Veliki Britaniji prepovedali plastične vrečke, bi bil učinek enak, kot če bi iz prometa vzeli 18 tisoč avtomobilov. Center za ohranjanje morja ocenjuje, da so plastične vrečke med dvanajstimi najpogosteje najdenimi predmeti na obali.

Američani na leto odvržejo 100 milijard plastičnih vrečk, v Tajvanu porabijo 20 milijard vrečk, Avstralci 6,9 milijarde na leto oziroma 326 na osebo.

V okolju plastične vrečke potrebujejo od 20 pa tudi do 1000 let, da razpadejo. Vendar pri tem ne zgnijejo, saj niso biorazgradljive. Razpadejo na nekakšen manjši prah in ne glede na velikost, ti delci ostanejo za vedno neprebavljivi v življenskem ekosistemu. Plastične vrečke, ki se znajdejo na divjih odlagališčih, se nikoli v resnici ne razgradijo, temveč v njih poteka svetlobni razkroj v vedno manjše in manjše strupene delce, ki onesnažujejo zemljo in vodne vire. Tako predstavljajo grožnjo podtalnici, ki je glavni vir pitne vode v Sloveniji in na svetu. Preko podtalnice voda prehaja v naša telesa in nas zastruplja. Zato je divja odlagališča treba nujno sanirati.

Vrečke predstavljajo veliko grožnjo za okolje. Na tisoče morskih živali na leto pogine zaradi plastičnih vrečk. Težava je v tem, da večina plastičnih vrečk nikoli ne pride do odlagališča, ampak jih ljudje odvržemo že prej. Tako potem krasijo ograje, drevesa ob rekah, mašijo jarke in kanalizacijo ter rečne struge.

Želve, ptice, kiti in drugi morski sesalci,  zamenjajo vrečke za hrano in jih pogoltnejo, te vrečke pa jim nato zamašijo prebavni sistem, zaradi česar živali poginejo. Pogosto se tudi zgodi, da se ptice tako zapletejo vanje, da se zadušijo.

Absurdna je tudi nerazumljiva ekonomija recikliranja vrečk: Proizvodnja in razgradnja ene tone plastičnih vrečk stane 4.000 dolarjev, na trgu pa jih prodajo za 32 dolarjev.

Plastične vrečke so zato bodisi omejili ali pa celo prepovedali v 25 odstotkih držav. Prav Avstralija je bila ena od prvih razvitih držav, ki so ukinile plastične vrečke iz prometa. Njihov ukrep je začel delovati leta 2008. Irska je leta 2002 vpeljala davek 0,22 € na vrečko, kar je pripomoglo do 90 odstotkov zmanjšanja porabe vrečk. Nasplošno se v vseh razvitejših državah pripravljajo drastični ukrepi glede proizvodnje in uporabe plastičnih vrečk.

Države ki so uvedle davek na plastične vrečke:

Italija, Belgija, Tajvann, Irska, Danska, Finska, Korzika, Nemčija, Švedska, Švica, Velika Britanija, Kanada.

Države ki so popolnoma prepovedale plastične vrečke:

Mehika, Bangladeš, Indija, Bombaj, San Francisco, Oakland, Bangladeš, Ljudska republika Kitajska

Vir: Ekologi brez meja

Pripravila: Nina Granda