V bližini slovensko-avstrijske meje, v gričevnati pokrajini Slovenskih goric, stoji na enem od vrhov štiri stoletja stara kamnita hiša, ki so jo celovito prenovili v biroju Coinhab arhitekti in jo z novim podstavkom v sodobnem arhitekturnem idiomu preobrazili v butični hotel.

Prenovljena Hiša 1624, nekoč samostanska gosposka zidanica, nosi v imenu letnico, ki jo najdemo v grbu na kletnem portalu in je tudi sicer skozi stoletja ohranila več bogatih kamnoseških detajlov, med drugim renesančni portal v bivalno nadstropje. Po opustitvi prvotne rabe je dolgo počasi propadala, tako da ji je brez statične sanacije že grozila porušitev. Za prenovo se je odločila družina Leber, znana po svoji vinarski dejavnosti, že skoraj tri desetletja pa se ukvarjajo tudi s turizmom. Skupaj z arhitekti so k projektu pristopili z željo, da bi ohranili in s sodobno nadgradnjo poudarili vse arhitekturne kvalitete dediščinsko zaščitene stavbe.

Želja naročnikov je bila v prenovljeno hišo umestiti butični hotel s štirimi apartmaji in spremljajočim programom, ki bi obsegal tudi bazen in spa. Ker je preveritev hitro pokazala, da obstoječi gabariti ne zadostujejo za tak obseg programa, so se odločili, da skupne prostore umestijo v prizidek, medtem ko so historično substanco zidanice namenili prostornim sobam za goste.

Novogradnja ob tako kvalitetni dediščini je predstavljala delikaten izziv, ki mu je sprva nasprotovala tudi pristojna enota za spomeniško varstvo. Arhitekti so izkoristili razgiban teren goric in rešitev, ki je prepričala vse, našli v linearni potezi prizidka, vkopanega pod južno stranico poslopja. Z dovozne strani na severu skorajda ni opazen, obenem pa se s celostensko zasteklitvijo odpira proti vinorodni krajini in tako vzpostavlja jasno dihotomijo s poznorenesančno arhitekturo zidanice, medtem ko se okenski profili in fasada iz vlaknocementnih plošč v zemeljskih tonih približujejo barvni paleti podeželske krajine.

Prizidek se ovija pod jugozahodni vogal obstoječe hiše in vsebuje bazen, jedilnico, prostora za počivanje in masažo ter savno, ta program pa se povezuje s spajem, kuhinjo in tehničnim prostorom v kleti zidanice. Prizidavo so osmislili tudi z gradbenotehničnega vidika, saj novi objekt deluje kot statična opora najbolj poškodovane kletne stene objekta, na katero se naslanja.

Pri prenovi obstoječe stavbe so arhitekti v tesnem sodelovanju s konservatorji uporabili originalne materiale in barvno paleto, kjer je bilo to mogoče in smiselno, pri novih elementih pa so naravna gradiva združili s sodobnim oblikovanjem.

Sodobna arhitektura novega dela se odraža tudi v materialih – prevladujejo beton, steklo in les; oblikovanje se podeželskemu kontekstu približuje predvsem z rabo zemeljskih odtenkov, njegov osrednji atribut pa je dematerializirana četrta stena, ki običajne prostore za sprostitev spreminja v belvedere. Stroge modernistične linije v bazenskem prostoru omehča hiperbolično razgiban spuščeni strop iz lesenih letev, ki se poigrava z geometrijo obokov vinske kleti, na kar aludira tudi groba struktura vidnega betona.

Zaradi kratkega roka za pridobitev evropskih sredstev je bilo treba glavnino projektne dokumentacije, od idejne zasnove do projekta za izvedbo, izdelati v izredno kratkem časovnem okviru štirih mesecev, kar je zahtevalo tesno in intenzivno sodelovanje z naročniki. Ti so na podlagi svojih izkušenj predlagali tudi večino pretežno lokalnih izvajalcev, ki so prispevali k lokalni dimenziji projekta.

»Pri snovanju rešitve smo bili soočeni z izzivom, kako ob tako občutljiv in zgodovinsko bogat objekt umestiti sodobno prizidavo tako, da ne bi prišlo do degradacije obstoječe stavbne substance,« razlaga arhitekt Tomaž Pažek. »Z umestitvijo prizidave ob poškodovano kletno steno smo obstoječi objekt rešili pred porušitvijo, hkrati pa brez posegov na historično fasado zagotovili dodatno uporabno površino. Tudi če čez 50 let trenutno sodobna prizidava ne bi bila več ustrezna, bo kot priča poznorenesančnega obdobja ostal kvalitetno saniran spomenik.«

Ime projekta: Hiša 1624
Avtor projekta: Coinhab arhitekti – Tomaž Pažek, Gašper Kogelnik, Taja Benčina
Investitor: Petra Leber, Igor Leber
Lokacija: Zgornje Vrtiče 3, 2201 Kungota

Leto načrtovanja: 2020–21
Leto izvedbe: 2021–22

Površine:
Skupaj: 426,2 m² neto, 529,9 m² bruto
Klet: 246,4 m²
Pritličje: 86,7 m²
Podstrešje: 93,1 m²
Parcela: 1285 m²
Pozidana površina: 299,5 m²

Projektanti:
Gradbene konstrukcije: Uroš Žvan, Inženiring biro Armatura d.o.o
Elektro inštalacije: ELSIST, Tomaž Mikic s.p.
Strojne napeljave: Boštjan Visočnik, SIMEP Inženiring d.o.o.
Posnetek obstoječega stanja in konservatorski načrt: 360 – Arhitekturni posnetki Smiljan Simerl s.p.
Odgovorna konservatorka: Suzana Vešligaj (ZVKDS OE Maribor)

Izvajalci:

Glavni izvajalec gradbeno-obrtniških del: Miba gradnje d.o.o.
Restavratorska dela: Benjamin Korošec s.p.
Strojne inštalacije: Robert Žmavc s.p.
Elektro inštalacije: Miroslav Kukovec
Notranja oprema: Kreana d.o.o.
Tlaki, obdelava betonov: STMG d.o.o.
Zunanja ureditev: Miba gradnje d.o.o.
Tesarska in krovska dela: Viktor Pajtler s.p.
Stavbno pohištvo: Veronika Breznik s.p., C&P inženiring
Lesena fasada: Viktor Pajtler s.p.

Dobavitelji:
Notranja oprema:
Bazen: Remax bazeni
Svetila: Intra Lighting
Talne obloge: STMG d.o.o.
Strešna okna: Velux

Zunanja ureditev:
Lesena terasa: Kerowood
Brušeni betoni: STMG d.o.o.

Gradbeni materiali:
Fasadni paneli, prizidek: Eternit
Fasada, obstoječi objekt: grobi omet Röfix RenoPlus
Strešna kritina: Tondach bobrovec

Foto: Tadej Bernik in Tomaž Pažek
Pripravil: Luka Jerman
*

Vsebine, ki jih objavljamo na spletu, so drugačne od vsebin v tiskani reviji. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih. 

Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]

Hvala!