Še je čas, da se izognemo tveganju.

Kljub širitvi prestolnice se je na območju med Celovško in Dunajsko cesto ohranilo veliko zeleno območje, kjer se je izoblikovala edinstvena kulturna krajina. Na vodovarstvenem območju, kjer s črpanjem podtalne vodo napajamo vodovodi sistem prestolnice, veljajo strogi regulacijski ukrepi, ki ohranjajo lepoto krajine le korak stran od urbanih območij. Naravne danosti v Ljubljani še vedno omogočajo način oskrbe s pitno vodo, ki ji ni nič dodano in nič odvzeto.

Ob gradnji vodnih črpališč so se tedanji načrtovalci v zadostni meri umaknili mestu, saj so predvidili njegov razvoj in ocenili, da bo mesto lahko raslo v taki meri, da ne bo ogrozilo svojih vodnih virov. Na osnovi uspešnih hidroloških, kemičnih in mikrobioloških študij so tedaj sprejeli pravo odločitev. Postavili so se na lokacijo, kjer je vodni vir (podzemna voda) relativno varen in dostopen v zadostnih količinah. Črpališča so locirali gorvodno, v bližino napajalnih območij vodnega vira. Če bi se postavili dolvodno, bi mesto, s svojim delovanjem, bremenilo kakovost in količino vode. Tako so se izognili dodatnemu bremenjenju vodnega vira.

Na Ljubljanskem polju delujejo vodarne Kleče, Hrastje, Šentvid in Jarški prod. Podzemna voda, ki se napaja iz reke Save in lokalnih padavin, se črpa iz vodnjakov, ki segajo od 30 do 100 metrov globoko. Upravljavec vodovodnega sistema, JP vodovod-kanalizacija, upravlja preko 1000 kilometrov dolg vodovodni sistem, ki se oskrbuje iz štirih vodarn Ljubljanskega polja in vodarne Brest na Iškem vršaju, te pa obsegajo skupno 44 vodnjakov. Vodarna Kleče je najpomembnejše vodno zajetje v osrednjem vodovodnem sistemu mesta Ljubljana.

Voda (podtalna in površinska) je javna dobrina za katero smo dolžni skrbeti, jo varovati in ohranjati za bodoče generacije. Ta cilj je zahteven, saj je vplivov na okolje veliko in so vse bolj intenzivni. Vplive na vodni vir povzroča mnogo dejavnosti: promet, gospodarstvo, kmetijstvo pa tudi točkovna neurejena kanalizacija, črna odlagališča itd. Zmanjševanje in omiljevanje teh vplivov zagotavlja kvalitetno vodo, saj ogroženost lahko zmanjšamo na način, da omejimo človekove vplive in posvetimo pozornost vsem posegom na tem področju. Bistveno je, da jih izvajamo s še toliko večjo mero previdnosti in premišljenosti.

Informacija o pridobitvi evropskih sredstev, 135 milijonov evrov vrednega kohezijskega projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja, ki predstavlja tveganje na kakovost vodnega vira, je te dni dokončno potrdila izvajanje projekta. V sodelovanju z občinama Medvode in Vodice bo Mestna občina Ljubljana (MOL) urejala kanalizacijo, z novimi priključki na javni sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda, sanacijo 131 kilometrov sanitarnih kanalov, gradnjo treh vakuumskih postaj, 16 črpališč in zadrževalnega bazena. Problematičen je predvsem povezovalni kanalizacijski kanal C0, v katerega se bodo stekale odplake omenjenih občin in tekle proti skupni nadgrajeni Centralni čistilni napravi Ljubljana. Kot predvideva trasa, bo kanal prečkal slabih 5 kilometrov dolg pas strogo varovanega vodovarstvenega območja (VVO-IIA) Ljubljanskega polja med reko Savo in Obvozno cesto, nekdanjo Nemško cesto. S tem je ogrožena oskrba Ljubljane s čisto pitno vodo. Nevarne, biološko nerazgradljive in strupene odplake, ki bodo tekle skozi kanal, predstavljajo konstantno grožnjo podtalnici. Ker podtalnico v Ljubljani neposredno prečrpavamo v vodovodni sistem, bi potencialno ogrozili tudi življenja meščanov. Četudi zagotovimo maksimalne varstvene ukrepe tvegamo poškodbe kanalov, ki jih povzročajo staranje materiala in naravne ujme, predvsem potresi.

Mestna občina, pomemben akter pri ohranjanju kakovosti, stanja in količine vodnih virov pa med tem na svojem facebook profilu z velikim navdušenjem deli objavo. Vir: FB/Mestna občina Ljubljana

Nestrinjanje mestnih svetnikov, storkovnjakov iz področja hidrologije in geologije ter stalni pritiski lokalnih kmetov, lastnikov zemljišč, ki se zavedajo ogroženosti vode, kaže na to, da kanal ni sprejemljiv v obliki, kot jo predlaga trenutni projekt. Tudi svet Četrtne skupnosti Posavje MOL je na svoji 17. seji sprejel negativni sklep, na podlagi negativnega mnenja stroke.

Prav tako Ljubljana z izvedbo projekta izgublja razvojne možnosti povečanja črpalnih količin pitne vode, saj trasa zbirnega kanalizacijskega kanala poteka v neposredni bližini črpališč Šentvid in Kleče.

Savska obrečna krajina, zlasti območje Roj, je zaradi svoje ekološke vrednosti, razsežnosti, sorazmerne naravne ohranjenosti in biološke pestrosti izjemen prostor na območju MOL. Zaradi naštetih kvalitet pa tudi prisotnosti vode, dobre dostopnosti ter že prisotnih točk za rekreacijo in šport (Pot ob Savi, Park Ježica …) je območje v zadnjem času postalo zanimivo za športno-rekreacijsko rabo.

Zagotovo ne gre za ekološki projekt, še manj za trajnostni ali celo vzdržen. Ljubljana z gradnjo kanala ne postaja bolj zelena. Del projekta, ki predvideva gradnjo kanala izbira zanj neprimerno lokacijo. Za kanalizacijski problem je treba poiskati druge variantne rešitve, ki premišljeno obravnavajo lokacijo kanala. Dejstvo je, da se problemu ne moremo izogniti. Lahko pa se izognemo posledicam in na okolje ter ljudi delujemo na način, ki jih bo v najmanjši možni meri bremenil.

Marko Klemen | avgust 2017

Celoletna naročnina