Iz razlage avtorjev projekta (Walter Alejandro Casola, Falvino Martín Ferreyra, Marcos Esequiel Toranzos Astorga):
Predlog plavajočega paviljona na reki Dravi, zasnovan kot poševnina, ki zamejuje in oblikuje praznino, odpira in povezuje robove reke in mesta. Lahka, dematerializirana fasada obdaja modularno leseno strukturo, ki vsebuje prilagodljive in raznolike programe. S tem želi paviljon ustvariti trezno, transparentno in sodobno podobo za mesto Maribor.
Zasnovo sestavljajo tri ideje:
- Pojem kraja: Zasnova poskuša ustvariti dialog med dvema zelo različnima urbanima kontekstoma, kot sta reka in mesto.
- Program: Predlog uporablja ploščad 8 × 8 metrov, ki omogoča prilagodljiv, prepusten, nenehno spreminjajoč se prostor, ki lahko gosti več dejavnosti čez dan. Njena streha, ki deluje kot galerija, omogoča ljudem, da opazujejo vedute in se obenem udeležujejo dejavnosti, ki paviljon povezujejo z reko.
- Struktura in fasada: Struktura se organizira s ponavljanjem enega samega konstrukcijskega elementa, letve 5 × 5 cm. Svilnata fasada deluje kot tančica in senči prostor. To ustvarja posebno vzdušje za dejavnosti, ki se dogajajo v paviljonu.
Cilj zasnove je oblikovati ustrezne prostore z optimizacijo materialnih naporov in tako ustvariti dosledno, trezno in sodobno arhitekturo. Podnevi se zliva z okolico kot nevtralna, tiha lupina, ponoči pa se pojavi kot urbana svetilka, ki lebdi med reko in nebom: stavba, ki se spreminja v času in postane mejnik mesta Maribor.
