• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
Arhitektura,Dediščina,Razmislek
/
2 avgusta, 2018

Miloš Kosec: Gradovi kot stanovanjske zadruge?

Kaj narediti s propadajočimi slovenskimi gradovi in dvorci? V svetovnem letu kulturne dediščine smo tudi na Outsiderjevih spletnih straneh predstavili nekaj alternativnih pogledov na reševanje in novo uporabo nepremične kulturne dediščine: od uspešne francoske pobude »crowdfundinga«, pri kateri lahko solastniški delež gradu de la Mothe-Chandeniers pridobite že za 50 eur in s tem prispevate k njegovi obnovi, do projekta razglednic študentov mariborskega Oddelka za arhitekturo. Idej tudi drugje ne manjka; v nedavni okrogli mizi o dediščini se je arhitekt Rok Žnidaršič upravičeno  vprašal, zakaj država ne oblikuje celostne strategije uporabe gradov in jih v duhu decentralizacije na primer uporabi za razkropitev svojega birokratskega aparata po vsej državi. Obenem pa bi z obnovo večinoma neprimerno bolj monumentalnih zgradb od onih, v katerih zdaj domuje državna uprava, poskrbeli za trajno zavarovanje svoje vrhunske dediščine ter med drugim infrastrukturno in prometno razbremenili Ljubljano ... Takšnih, svežih idej je potrebna grajska, pa tudi ostala podeželska dediščina pri nas, saj je zdaj menda že jasno, da premoremo približno toliko investitorjev s preveč denarja in posluhom za dediščino kot v kateri koli drugi evropski državi – namreč bore malo. Namesto tega pa lahko v odličnem svežem intervjuju naš vodilni kastelolog Igor Sapač le nadaljuje z resignirano analizo, da gradov pri nas nihče med odgovornimi ne razume kot ključnega dela našega arhitekturnega in kulturnozgodovinskega izročila.

Propadajoči grad Šrajbarski turn pri Krškem

Zato bom danes idejam, kaj napraviti s častitljivimi, a hitro izumirajočimi kamnitimi očaki na gozdnatih gričih in med zaraslimi krošnjami nekdanjih parkov, dodal še eno alternativo: zakaj ne bi nekaterih gradov in dvorcev spremenili v stanovanjske zadruge? Ta besedna zveza bo verjetno sprožila kar nekaj dvignjenih obrvi, saj spominja na eno izmed najnižjih točk upravljanja z gradovi pri nas takoj po drugi svetovni vojni, ko so bili mnogi izropani in nato razparcelirani v socialna stanovanja ali namestitvene enote kmetijskih zadrug. Ti posegi so bili iz razumljivih razlogov vse prevečkrat destruktivni: z betonskimi ploščami so presekali dvovišinske volumne kapel in dvoran, grajske sobane predelili na dve ali tri čumnate, uničili stare peči, ... Seveda nimam v mislih takšne zadruge (čeprav so mnogi gradovi po zaslugi najnujnejših vzdrževalnih del vsaj obdržali streho in se s tem ohranili). Ne, za vzor mi služi angleška praksa bivanjskih skupnosti v gradovih in dvorcih. In če kdo, znajo s svojimi dvorci upravljati ravno Angleži.

Prenovljen Dingley Hall, subtilno razdeljen na deset bivalnih enot (vir: www.onthemarket.com)

Pa še nedavno ni bilo tako. Pri nas, kjer se večino uničene dediščine kar povprek (in pogosto zmotno) pripisuje divjim medvojnim in povojnim letom, preradi pozabljamo, da je Velika Britanija, zibelka kapitalizma, v istem obdobju doživljala pravi dediščinski pogrom. Na vrhuncu podiranja podeželskih dvorcev v šestdesetih letih sta izginili kar po dve veliki in umetniško pomembni stavbi na teden (!). Britanci so zaradi visokih davkov ter zaradi uničenja, ki ga je za sabo pustila vojaška uporaba mnogih velikih rezidenc v obeh svetovnih vojnah, zgubili vsako peto dragoceno podeželsko rezidenco; njihovo skupno število se ocenjuje na blizu tisoč, še nekajkrat toliko pa jih je, praznih ali neustrezno vzdrževanih, počasi propadalo. S porastom turistične industrije v sedemdesetih, ki je v veliki meri izumila tudi »turizem po podeželskih dvorcih« (Country House tourism), se je mnogim gradovom njihova usoda počasi izboljšala. Vendar pa lahko le od turizma živi samo omejeno število najbolj spektakularnih in dragocenih objektov. Angleški arhitekt Kit Martin je zato že v sedemdesetih zaslutil, da se v propadajočih, a veličastno in kakovostno zasnovanih grajskih arhitekturah skrivajo ne le turistične, ampak tudi bivanjske priložnosti. Kdo si vsaj občasno ne želi živeti v gradu? Z lastnim denarjem je Martin odkupil prvega izmed svojih objektov, počasi sesipajoč se Dingley Hall, ga obnovil in s skrbnim premislekom razdelil na deset avtonomnih enot, ki jih je nato prodal oziroma predal v zakup individualnim kupcem. Martin je smiselni razdelitvi prej enotne stavbe namenjal posebno pozornost, ker je hotel ohraniti njeno zgodovinsko pričevalnost, obenem pa poskrbeti tudi za dovolj privlačna nadstandardna stanovanja, ki bi vsakemu izmed desetih gospodinjstev zagotavljala kar največjo mero reprezentance in bivanjskega udobja. Zato je v večini primerov prostore v pritličju (kjer so bile največje dvorane), nadstropju (nekdanje spalnice) in na podstrehi (nekdanje sobe za služničad) povezoval vertikalno. Tako je vsaka enota prejela delež razlicnih prostorov, s čimer je bila zagotovljena določena mera fleksibilnosti uporabe, pa tudi enakovrednosti bodočih prebivalcev. Sicer bi se lahko tisti, ki bi stanovali v plesni dvorani, prej ali slej začeli obnašati nekoliko gospodovalno do svojih podstrešnih sosedov ...

Eden izmed ducata dvorcev, ki jih je Kit Martin obnovil in razdelil na več bivalnih enot, je tudi Maristow House. Prednost arhitektovega pristopa do takšnih prenov je zadružniška: kljub razdelitvi se hiša in posestvo okrog nje upravljata kot zaključena celota.

Vendar pa prostorska razdelitev ni bila Martinova najpomembnejša inovacija. Zaradi angleškega lastninskega prava, ki običajno namesto polnega lastništva preferira zakup (največkrat za 99 let), je arhitekt zasnoval nekakšne stanovanjske zadruge visokega razreda. Uporabniki so kot zakupniki svojega dela posedovali tudi delež skupnih prostorov (na primer veliko stopnišče in najbolj impresivne dvorane, ki so jih upravljali skupaj) in park okrog dvorca. To slednje je pomembno, ker preprečuje popolno razparceliranje posesti, iz katere bi lahko nastala nekakšna ponesrečena fevdalna vrstna hiša v različnih barvah in s kakofoničnimi prizidki ... Zgradba in park okrog nje se namesto tega upravljata kot celota v lasti vseh članov zadruge. Tako postane mogoče, da so prav vsi stanovalci deležni vrhunskega bivanjskega »aristokratskega« standarda, vendar pa v skladu s sodobnimi racionalnimi finančnimi kriterij. Martin je po prvem uspešnem projektu svojo pot dediščinskega investitorja nadaljeval, tako da je do danes na podoben način obnovil in dal v zakup že ducat velikih umetniško pomembnih dvorcev, začeli pa so ga posnemati tudi mnogi drugi nepremičninski investitorji.

Tloris gradu Šrajbarski turn; takšni renesančni tlorisi s skoraj modularno razporeditvijo prostorov okrog osrednjega dvorišča omogočajo relativno enostavno in subtilno razdelitev na posamezne bivalne enote.

Morda bi bil takšen model lahko uspešen tudi pri nas. Navsezadnje je propadajočih gradov in dvorcev kar nekaj; razdalje od urbanih centrov so majhne, potencialna bivanjska kvaliteta v takšnih »grajskih skupnostih« pa velika. Zdi se tudi, da je v Sloveniji dovolj ljudi, ki jih mika bivanje v takšnih objektih (s piscem tega članka vred). Kar pa je še pomembneje: zgradbe na takšen način obdržijo svojo prvotno funkcijo in ostanejo namenjene bivanju. Gradovi so nekoč že bili raznolike stanovanjske skupnosti, čeprav seveda po sodobnih standardih arhaične in strogo hierarhične. Obenem pa bi lahko vsaj večji objekti del svojih impresivnih interierjev obdržali odprt za javnost, zadruga pa bi lahko z njihovim oddajanjem za prireditve in dogodke celo zaslužila. Dodatna prednost slovenske grajske situacije je, da so večji objekti (v gradovih tipa Krumperk ali Podčetrtek bi lahko dovolj udobno sobivalo kakih deset gospodinjstev) pogosto zidani v italijanski renesančni maniri: z notranjim dvoriščem, ki ga krog in krog obdaja arkadni hodnik, ob katerem so nanizane sobe. Takšna skoraj modularna shema omogoča mnogo bolj fleksibilno (in s tem manj destruktivno) povezavo obstoječih sob v individualne enote kot pa večina angleških dvorcev, ki so pri preuredivi zahtevali bolj radikalne gradbene posege.  Vse to pa so seveda samo ugibanja, dokler se kdo ne opogumi in začne s pilotnim projektom ...

Miloš Kosec

Vsebine spletne strani in tiskane revije se razlikujejo! Z naročilom revije omogočite ustvarjanje obojih!

Outsider 14 – Smeti

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiSuperform: Proti soncu
NaslednjiZorana Baković: Daj no, Martin!Next
Povezani članki
Loading...
Arhitektura

Sodelujte v anketi STANOVANJA ZA NOVE GENERACIJE samo še do konca septembra

18 septembra, 2017
ArhitekturaKultura

INTERPASIVNO PROJEKTIRANJE

2 februarja, 2016
ArhitekturaKulturaUncategorized

MORILCI, VOHUNI IN DRUGI SOPOTNIKI NA VLAKU

6 februarja, 2017

Rezultati natečaja za center plezalnih športov Ljubljana

15 novembra, 2022
Arhitektura

Studio TEN: Hiša Avala

10 februarja, 2021
ArhitekturaZbita zemlja

Tatiana Bilbao: Prostor prizemljitve

8 aprila, 2021
Arhitekturakolumne

Miloš Kosec: Sentimentalna izpoved

12 marca, 2021
Arhitektura

TRIIIJE: Bistro Sisi v Stari Ljubljani

10 septembra, 2021
1 2 … 165

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo