Mreža kolesarskih poti v Helsinkih je od letošnjega maja bogatejša za nov predor pod glavno železniško postajo, ki povezuje park Kaisaniemi vzhodno od postaje in Trg meščanov (Kansalistori) na njeni zahodni strani. Kaisantunneli, kot se uradno imenuje nov 220 metrov dolg predor, so gradili več kot tri leta, končna investicija pa je znašala približno 33 milijonov evrov.
Osrednji namen novega podvoza je olajšati kolesarski promet v smeri vzhod–zahod in povečati privlačnost kolesarjenja v središču mesta. Mestni odločevalci upajo, da bo nova intervencija obenem poenostavila bodočo prometno (pre)ureditev v okolici glavne železniške postaje. Predor skrajša pot z ene strani postaje na drugo za približno 600 metrov in se izogne štirim semaforjem; v najbolj obremenjenih poletnih dneh naj bi dnevno pritegnil okoli 10.000 kolesarjev in še enkrat toliko pešcev.
V času gradnje je bil projekt novega predora pogosto opisan kot najzahtevnejše gradbišče na Finskem. Arhitekt in vodja projekta Matti Tapaninen (WSP Finland) povzame težavnost gradnje: »Predor poteka pod nivojem podtalnice in pod 19 pari železniških tirov. Največji načrtovalski izziv je bilo iskanje ustrezne rešitve za izkop, podprtje in gradnjo predora, ne da bi delo povzročilo motnje v železniškem in potniškem prometu najbolj obremenjene postaje na Finskem.«
Nadaljnji izziv je bila izvedba projekta brez spreminjanja gladine in pretoka podzemne vode. Težavo so rešili z razdelitvijo predora na 14 blokov, ki so jih izvedli korak za korakom. Obenem so zgradili začasne 20-metrske jeklene pomožne mostove za tire nad njimi in za nemoten promet pešcev. »Bloki tvorijo dilatacijske rege predora. Konstrukcijska debelina nepremočljivih armiranobetonskih sten in strehe predora je približno 70 cm in lahko prenese obremenitve vlakov,« pojasni projektant konstrukcije Antti Schwartz.
Predor ima ukrivljeno obliko, da se izogne obstoječim stopniščem, ki vodijo do postajnih peronov, in ostali obstoječi infrastrukturi železniške postaje. Radij predora je kar največji, 120 metrov, kar zagotavlja dobro vidljivost in varnost tudi najhitrejšim kolesarjem. Predor sledi trenutnim načrtovalskim smernicam za udobno in varno kolesarjenje – visok je tri metre in širok osem metrov, s štirimetrsko kolesarsko stezo, ki je z robniki ločena od 3,5-metrskega koridorja za pešce.
Predor je povezan s starim podzemnim predorom, skozi katerega je omogočen neposreden dostop do železniških peronov in železniške postaje kot tudi do podzemne železnice in tramvaja. Nova povezava za gibalno ovirane osebe med nivojem tunela in mestnim parterjem je izvedena z ločenim dvigalom.
V času pisanja tega članka, torej v začetku junija, potekajo zaključna dela za kolesarski center, ki je prav tako nepogrešljiv del projekta. Kolesarski center bo s površino 1200 m2 zagotovil skoraj 1000 parkirnih mest z različnimi tipi nosilcev za kolesa, v njem bodo na voljo še oprema za vzdrževanje in čiščenje koles, polnilne postaje za baterije električnih koles, shrambne omarice kot tudi servisna točka za vzdrževanje koles. Kolesarski center je umeščen med novi in stari podzemni predor – z velikimi okenskimi odprtinami je vizualno povezan z novim predorom, obenem pa nudi optimalno povezljivost z drugimi oblikami (mestnega) javnega prevoza.
Oba prehoda v predor sta prilagojena okoliškemu mestnemu prostoru. Na vzhodni strani se tunel odpira proti parku – odprtina tunela je zasnovana nizko in z ukrivljenimi robovi, tako da pogled proti stavbi parlamenta ostaja nespremenjen. Odprtina na zahodni strani se pahljačasto odpira proti mestni knjižnici Oodi. V ureditev so vključena dodatna stojala za kolesa, položne odprte stopnice ter tudi posamično leseno pohištvo.
Glede na zgodnje vizualizacije projekta se zdi, da je bilo nekaj oblikovalskih kompromisov sklenjenih v delih, kjer predor postane vidni del mestne krajine. Nekateri oblikovalski detajli in izbrani materiali v urbanem prostoru – denimo ograje, kamniti tlaki, razsežnost odprtin v podpornih stenah pri vhodih v tunel – so bili poenostavljeni oziroma zmanjšani. Ob razsežnostih infrastrukturnih investicij je škoda, da se prihranki pogosto iščejo prav pri tovrstnih elementih, ki finančno običajno ne predstavljajo velikega deleža, imajo pa moč, da povzdignejo projekt v prijetnejšo in bolj zapomnljivo estetsko izkušnjo mesta.
Kljub arhitekturno-estetskim pomislekom je izvedeni projekt izrazito pozitivna sprememba v mestu. Vedno znova razveseljuje število meščanov, ki se udeležijo otvoritev javnih projektov. Podobno kot so Helsinki v zadnjem desetletju praznovali dve podaljšanji podzemne železnice, številne izboljšave v mreži tramvajev in mestnih avtobusov, nemalo prenovljenih ali novih mostov, nove sezonske ladijske povezave na manjše otočke ter stalne izboljšave v mreži kolesarskih poti in površin za pešce, je 4. maja množica kolesarjev ob igranju glasbenikov otvorila novo kolesarsko povezavo v središču mesta.
Projekt: Predor za pešce in kolesarje Kaisantunneli
Zasnova in razvoj ideje: WSP Finland, Sitowise Oy, Lindroos-arkkitehdit Oy
Naročnik: Mesto Helsinki
Lokacija: Helsinki, Finska
Dolžina: 220 m
Garaža za kolesa: 1200 m2 (pribl. 1000 parkirnih mest)
Izvedba: 2020–24
Status: zgrajeno 2024