»Ne ukvarjamo se z umetnostjo ‘zato, ker je sofisticirana’, ampak zaradi vprašanj, ki potrebujejo odgovore,« pravi ganski vizualni umetnik Ibrahim Mahama, ki je bil gost prve letošnje Trafike ob sončnem zahodu.
Ibrahim Mahama živi in dela v domači Gani, svoje delo pa razstavlja na vodilnih mednarodnih prizoriščih, kot so Beneški bienale, Bienale v Sydneyju, Galerija Saatchi v New Yorku in K21 v Düsseldorfu. Trenutno na 18. Beneškem arhitekturnem bienalu predstavlja delo z naslovom Parlament duhov (Parliament of ghosts). V zadnjem času se pogosteje mudi v Sloveniji kot umetniški vodja 35. grafičnega bienala Ljubljana z naslovom Iz praznine so prišli darovi kozmosa.
V predavanju pred Plečnikovo trafiko na Vegovi je ob skicah in fotografijah umetniških del v Gani razložil svoj pristop do umetniške ustvarjalnosti v kontekstu postkolonializma in svoj pogled na vlogo umetnika v sodobni družbi.
Stalnica Mahamovega dela so intervencije v arhitekturo, ki jo rekontekstualizira in preoblikuje, da bi tako izpostavil skrito in zapostavljeno delo, potrebno za delovanje družbenih procesov – in tisto, kar za njimi ostane kot odpadek ali usedlina. Njegovo priljubljeno sredstvo so denimo odslužene jutine vreče, nepogrešljiv del mednarodne trgovine s surovinami, s katerimi umetnik pokaže na procese ekstrakcije, ki zavirajo potenciale afriških držav.
Posebno mesto v njegovem delu ima zapuščena modernistična dediščina velikih infrastrukturnih objektov v Gani, ki jih s sodelavci preobraža v stalno spreminjajoča se umetniška prizorišča.
Kot je Ibrahim Mahama poudaril v zaključnih besedah večera, potencial umetnosti danes ne leži toliko v povezovanju s političnimi gibanji, pač pa odgovornost umetnika leži v oblikovanju in povezovanju konkretnih skupnosti.
Foto: Simon Chang
