• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
Arhitektura,Interier
/
27 decembra, 2020

Jurij Kobe: Ne »kako?«, ampak »zakaj tako?«

V času, ko v arhitekturni sferi prevladujejo izčiščeni, nevtralni, minimalistični interierji, si redkokateri arhitekt dovoli izstopiti iz okvira tega, »kar se danes dela«. Leta 1975 zasnovani interier podstrešnega stanovanja na Rimski cesti v Ljubljani v trenutni arhitekturni realnosti pomeni neke vrste »motnjo« v sistemu. Prostor, ki sledi svoji logiki in pomeni živo alternativo trenutno aktualnemu, draži tako oko, vajeno preddoločenih vizualnih impulzov, kot tudi misel predramljenega obiskovalca. Arhitekta in profesorja Jurija Kobeta smo obiskali na domu in skozi pogovor poskušali ujeti in ubesediti tisto, zaradi česar je to stanovanje »drugačno«.

Medtem ko skozi živo rdeča vhodna vrata vstopamo na svetlo vijolična tla ozke in nizke veže stanovanja, katere temačnost dodatno potencira temno pohištvo, nas g. Kobe med pozdravom opozori: »Oba z ženo sva se nedavno uradno upokojila. Stanovanje je zato polno stvari, ki sva jih prinesla iz svojih službenih kabinetov. Sva ravno v fazi njegove ponovne reorganizacije.« Scenariji življenja so se z leti na tem podstrešju že večkrat zamenjali. Odločilna lastnost stanovanja pa je ta, da je vse do danes ostalo nespremenjeno in še vedno brezkompromisno služi svojemu namenu.

Ta prostor je z življenjem in delom prof. Kobeta sicer povezan že mnogo dlje kot 43 let. V delu prostora je imel slikarski atelje že njegov oče, arhitekt in slikar Boris Kobe, del pa si ga je ob vpisu na fakulteto za arhitekturo prisvojil sin. Svoj mali teritorij je od preostalega prostora zamejil s prosojnimi napihljivimi jogiji lastne proizvodnje, ki jih je vsadil med jeklene stojke. Med študijem pa je kar ves prostor postal središče kreative, druženja, debat in prvih strokovnih uspehov mladih arhitektov. Nato se je zgodilo življenje. Medtem ko je bil družinski in poslovni ritem sina vedno hitrejši, je ta pri očetu zaradi bolezni počasi izzvanjal. Sin, z naraščajočo družino, je svoj bivalni problem rešil s predelavo širšega podstrešja v stanovanje, znotraj katerega je sam imel delovno mesto v na novo umeščeni galeriji.

Organizacija stanovanja v volumnu podstrešja je imela mnogo omejitev. Višine stropov, nakloni mansardnih sten, nosilci strešne konstrukcije, dimniki, potek inštalacij in dvojnost programa so določali končno razporeditev in oblikovanje prostora. Arhitekt je stanovanje zasnoval v treh višinskih nivojih. Servisni del stanovanja in komunikacije so dvignjeni na podest, katerega višina je prilagojena višini lesenih poveznikov ostrešja. Ostali prostori stanovanja, deljeni na bivalni in spalni sklop, so umeščeni na nižji nivo. Do vsakega od teh prostorov se s podesta dostopa po ločenih stopnicah. Nad dnevnim prostorom odmaknjena od sten »lebdi« na novo umeščena delovna galerija. Iz te je speljan dostop v sobo za goste in na strešno teraso. Stanovanje zaznamuje kompleksna razgibanost po prerezu. Takšna zasnova omogoča vizualno in posredno prostorsko povezavo sicer namensko ločenih prostorov. Posledica te zasnove so tudi kakovostni svetlobni pogoji. V stanovanju se dramatično izmenjujejo svetle in temne sekvence, premišljene in natančno umerjene. Vse opisano logično kaže na sodoben pristop k oblikovanju prostora. Te smernice bi pri prenovi mansarde lahko upoštevali tudi danes. Skozi pogovor s prof. Kobetom pa vseeno ugotavljam, da je časovni, ideološki in družbeni kontekst, v katerem je bilo stanovanje zasnovano, zakodiran v DNK tega prostora. In prav tu se pokaže, v čem je logika tega stanovanja drugačna od logike trenutnih interierjev.

V času, ko je arhitekt projektiral svoje prvo stanovanje, je bil svet tako družbeno kot fizično (kljub nasprotnemu splošnemu prepričanju) veliko bolj odprt, prepusten in neobremenjen s pravili. To je bil čas, ko sta se študenta Jurij Kobe in Matjaž Garzarolli lahko samostojno prijavila na arhitekturni natečaj za urbanistično ureditev Banjaluke. Z bogatim honorarjem, ki sta ga prejela za deljeno 2. mesto, sta si lahko privoščila izobrazbo na AA Summer workshopu v Londonu, Jurij nakup odličnega fotoaparata in avdio opreme, povrhu pa sta kupila še avto, s katerim sta se s kolegom Vojtehom Ravnikarjem podala na trimesečno potovanje na vzhod. Taka pot je danes nepredstavljiva. V prosti vožnji s spačkom so brez spremstva prevozili in obiskali vse države na poti med nekdanjo Jugoslavijo in Indijo z Nepalom. To je bil tudi čas, ko je bila arhitektura podvržena veliko manj strogim zakonom, pravilom in omejitvam. Posledično so bili tudi projekti birokratsko manj obremenjeni. Veliko splošno predpisanih dimenzij in varnostnih ukrepov je v današnji stanovanjski gradnji postalo skoraj pretiranih. Supernadzora nad projekti, kakršnega poznamo danes, takrat v praksi ni bilo. Arhitektura se je gradila z manj načrti, s preprostejšimi detajli in z manj vgrajene tehnologije. Bila je svobodnejša. Končno je bil čas snovanja tega stanovanja tudi čas, ko mediji še niso tako korenito posegali v arhitektovo razmišljanje in delovanje. Referenc, ki so dosegle mlade arhitekte, je bilo veliko manj, in te so bile natančneje izbrane. Prof. Kobe med sprehodom skozi stanovanje večkrat izpostavi, da je bilo bistvo njegovega izobraževanja pod mentorjem prof. Ravnikarjem neprestano spraševanje, zakaj je nekaj narejeno tako, kot je, v nasprotju z današnjim vprašanjem, kako je nekaj narejeno. Iskal je arhitekturno idejo, ne forme oz. podobe arhitekture.

Opis družbenega in časovnega konteksta, v katerem je vzniknil ta interier, kaže na določeno svobodo duha, ki je danes ne poznamo več. Ta duh je v prostoru vseprisoten in se kaže v več oblikah. Zasnova prostora, na primer, namerno krši pravila, ki se nam danes zdijo skoraj nekršljiva: svetla višina bivalnega prostora pod in nad galerijo je le 200 cm, določeni prehodi med prostori nimajo stojne višine, vse stopnice v stanovanju so prestrme, barvna shema prostora temelji na primarnih barvah z dodatkom svetlo vijolične, pohištvo v nizkih, temnih predelih stanovanja je kontraintuitivno temno, ne svetlo, jedilna miza omejuje svobodno gibanje sedečih, galerija na določenih mestih ni zavarovana z ograjo (čeprav so tu sprva živeli tudi majhni otroci). Vse te »hibe«, ki so posledica neobremenjenega razmišljanja, stanovanja ne kvarijo. Nasprotno. Zaradi njih je prostor celostno gledano veliko bolj kompleksen, zanimiv in na trenutke skrivnosten. Zaradi njih se je v prostoru sploh zgodila arhitektura. Vsi elementi interierja so bili projektirani izjemno skrbno, z mislijo na maksimalen izkoristek prostora. Kljub temu pa so izvedbeni detajli povsem preprosti. Taki so morali biti, saj sta skoraj celotno stanovanje v pol leta kar sama prenovila arhitekt in njegova soproga. Rušenje sten, postavljanje talnega podesta, montaža medetaže, beljenje in barvanje, montaža strešnih oken; vse to je delo njunih rok. Zidarji so prišli le ometat stene. Jasno je, da arhitekt med snovanjem interierja ni sledil želji po ugajanju javnosti in objavi v medijih. Sledil je svoji ideji o prostoru, ki pa jo je razvil pod vplivom treh referenc. Razporeditev bivalnih prostorov ne le v tlorisu, temveč tudi nivojsko, po prostoru, sledi ideji »raumplana«. Posebno pozornost do kompleksnega prereza je arhitekt črpal tudi iz svoje fascinacije nad ruskimi konstruktivisti, ki so prostor vedno razvijali v dve smeri (tloris in prerez). Način dovajanja svetlobe v prostor je študiral po neoklasičnem angleškem arhitektu iz 18. stoletja Johnu Soanu. Kljub temu pa ta interier nikakor ni posnetek naštetih referenc, temveč je samosvoj idejni konstrukt, ki je vezan na točno ta podstrešni prostor.

Popoldanski obisk se po ogledu stanovanja, spiti kavi in pogovoru ob spremljavi klasične glasbe na radiu ARS končuje. Med poslavljanjem si odgovarjam na vprašanje, zakaj je razmislek o tem stanovanju pravzaprav pomemben.

Jasno je, da arhitekti trenutno delujemo pod drugačnimi pogoji, kot so bili prisotni ob snovanju Kobetovega stanovanja; posledično je tudi naš način prakticiranja arhitekture drugačen, kot je bil takrat. Kljub temu pa lahko preučevanje tega preprostega projekta odpira zanimiva vprašanja, vezana predvsem na prevpraševanje obstoječih »arhitekturnih pravil igre«, za katera se od nas pričakuje, da jim sledimo. Ta princip razmišljanja lahko tudi dandanes v delo arhitekta vnese dodatno dimenzijo svobode, avtentičnosti in neobremenjenosti.

Besedilo: Ana Kosi
Foto: Janez Marolt

Članek je bil objavljen v Outsider #13

  • Outsider 13

    7.00€
    Dodaj v košarico

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnji10 izstopajočih arhitekturnih realizacij leta 2020
NaslednjiPremišljena izbira svetilNext
Povezani članki
Loading...
Arhitektura

V objemu gora

29 februarja, 2016
Arhitektura

Prosto dostopne cerkve in javna stranišča

8 septembra, 2019
Arhitektura

Nika van Berkel, Ada Finci Terseglav: Tabula rasa

4 novembra, 2022
Arhitektura

Vztrajanje v nezaključenosti

25 aprila, 2017
Arhitektura

SoNo Arhitekti: Vila Gradaška

19 julija, 2019
ArhitekturaStanovanjske politike

Pavel Gantar: Stanovanje je vprašanje družbene, in ne individualne blaginje

23 januarja, 2020
arhitektkeArhitekturaIntervju

Živa Deu: Če nisi prepričan, da boš naredil izboljšavo, stavbo raje obnovi po starem

7 marca, 2021
Arhitektura

Gentrifikacija uspela, arhitekt pa …

26 oktobra, 2017
1 2 … 165

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo