Kako arhitekturno ovrednotiti leto 2020? Hitro zapomnljiva letnica bo zagotovo ostala zapisana v zgodovinskem v spominu kot leto epidemije. V tem času se je za nekaj časa ustavila tudi arhitekturna produkcija, po drugi strani pa je epidemija sprožila marsikateri premislek in prevpraševanje obstoječega stanja v stroki. Leto 2020 je nekatere teme, ki so se v urejanju prostora že dolgo kazale kot problematične, pospešeno potisnilo v ospredje arhitekturne zavesti. Znova so se obudile debate o družbeni odgovornosti, arhitekturni etiki, zagotavljanju zdravega življenjskega okolja in izboljšanju obstoječega stanja, idealistične alternative uveljavljenim tipologijam bivanja pa so se nenadoma prelile v otipljive načrte.
V drugi polovici leta so se mnogi projekti, načrtovani že pred epidemijo, izvedli do konca, in arhitekturna bera leta 2020 se vsekakor ne zdi okrnjena. Priča smo bili izvedbi mnogih kakovostnih projektov, ki v ničemer ne zaostajajo za realizacijami preteklih let. Morda se je glavna sprememba dogodila prav pri vrednotenju novih arhitekturnih projektov. Na pričujoči izbor je namreč v veliki meri vplival premislek o tem, katere izmed realizacij, ki so jih pri Outsiderju že objavili, so bile v luči nove normalnosti najbolj vizionarske in bodo ostale relevantne tudi v prihajajočih časih. Izbor izpostavlja deset projektov, ki smo jih objavili v letu 2020, in ki na ta ali oni način presegajo utečeno arhitekturno razmišljanje, svoj koncept pa tudi kakovostno izpeljejo.
Arhitektura: Rubikum za tri
Stanovanje, v katerem je glavno vodilo fleksibilnost. Vsi glavni kosi pohištva so premični, tla pa so z mislijo na pasjega prebivalca in pogosto premikanje elementov izvedena v trpežnem teracu. Jasen oblikovalski koncept dovoljuje različne scenarije uporabe, tudi tiste, ki jih ne uporabniki in ne arhitekti še niso predvideli. V času hitrega spreminjanja življenjskih slogov projekt postavlja smernico za oblikovanje stanovanj, ki lahko hkrati trajajo za vedno, ali pa jih že jutri doleti popolna preureditev.
Projekt smo predstavili v 23. številki revije Outsider. Naročite tukaj:
BAAM arhitekti: C111 (Muzej računalništva)
Prenova dela trgovske hiše v Šiški arhitekta Miloša Bonče, ki je v zadnjih letih na račun neustreznega vzdrževanja izgubljala priljubljenost med meščani, hkrati pa tudi fizično propadala. Arhitekti so v prostop posegli spoštljivo, a suvereno. Staro in novo je jasno ločeno na več nivojih, tako oblikovno in funkcijsko kot tudi glede stopnje obdelave, preplet obojega pa postavlja novo arhitekturno izjavo. Ta ni estetizirana podoba prenove, ki bi fetišizirala patino minevanja ali poveličevala sedanjost, temveč oboje poveže v nekaj povsem novega.
Projekt je bil predstavljen v 22. številki revije Outsider. Naročite tukaj:
Tomaž Ebenšpanger, Meta Kutin: Hiša za preprosto bivanje
Projekt izpostavlja nujen premislek arhitekture prihodnosti: gradnjo za starost, ki ni zvedena na minimalno bivalno enoto v domu starejših, vendar vseeno ostaja obvladljiva – tako površinsko kot funkcionalno. Hiša pretresa vprašanje umestitve v stihijsko gradnjo slovenskega podeželja, nanj pa odgovarja s premišljeno in trajnostno zasnovo, ki se opira na oblikovne zakonitosti okoliške gradnje.
nava arhitekti: Hiša v Krakovem
Prenova hiše v gosto poseljenem ljubljanskem predelu, ki se ponaša z bogatim zgodovinskim in kulturnim kontekstom, je dobre primer adaptacije stare meščanske hiše v sodoben dom. S svojimi posegi arhitekti zgodovinske vrednosti hiše niso okrnili, temveč jih opolnomočili. Prenova gre korak dlje od običajnega ‘čiščenja’ in izpostavljanja starih izvornih elementov, čeprav počne tudi to: novo bivališče je napolnjeno z eklektično mešanico starin in novih oblikovalskih kosov, ki poleg afirmacije obstoječega vzpostavljajo nov zgodovinski sloj v hiši.
Hiša je namenjena izobraževanju v okviru Biotehniškega izobraževalnega centra, predvsem slušateljev programa naravoslovni tehnik. Poleg dodatnih prostorov za pouk hiša ponuja tudi nekatere elemente, ki bodo služili praktičnemu izobraževanju, odčitovanju meritev in seznanitvi s trajnostno gradnjo. Ekohiša BIC je hkrati prostor, kjer se izobraževalni proces odvija, in učni pripomoček, ki s svojimi premišljeno zasnovanimi elementi omogoča nazorno razlago učne snovi na dejanskih primerih.
Maja Stamenković: JT3 staromeščansko stanovanje
Stanovanje na majhni površini združuje vse, kar je potrebno za udobno sodobno bivanje. Arhitektka je del stenske poslikave, ki je bila odkrita pod ometom, izpostavila pogledu – na ozadju bleščeče beline ta ostanek preteklosti postane artefakt, primerljiv z drugimi umetniškimi deli, izbranimi s pomočjo galerije Ravnikar Gallery space, in posameznimi kosi pohištva. Nekateri izmed teh so izdelani po meri in multifunkcionalni, da v majhnem prostoru zagotavljajo kar najboljšo uporabniško izkušnjo.
Lolita na Eipprovi je posebna že zato, ker so arhitekti iz pisarne Triiije pri preureditvi nastopali tudi kot soinvestitorji. Interier je nastal brez načrtov, le na podlagi dveh skic. Elementi, ki so uporabljeni pri prenovi, so iz druge roke: parket, stenska keramika, skodelice. Svoj sloj je dodal tudi umetnik Jaša Mrevlje-Pollak, ki je palimpsestno konstrukcijo uporabil kot izhodišče za novo umetniško delo Lover’s Deal. Rezultat je fantastična reinterpretacija preteklosti, nekakšna alternativna zgodovina, ki se preliva v prihodnost.
Robert Dolinar: Prenova in revitalizacija gospodarskega poslopja Župnišča Šentjošt
Arhitekt Dolinar je na svojih sprehodih leta hodil po teh krajih in zaskrbljeno opažal propadanje objekta. Med tem je, ne da bi vedeli eden za drugega, skupina domačinov, ki so videli posebno vrednost v ohranitvi dediščine, pričela postopek za zaščito stavbe ter pripravo za njeno prenovo. Projekt postavlja vzor sodelovanja skupnosti in arhitekti pri projektu, pri katerem gre za mnogo več kot le za prenovo dotrajanega objekta in gradnjo arhitekture: gre za gradnjo skupnosti.
Projekt je predstavljen v aktualni številki revije Outsider, o njem je pisal Bor Pungerčič.
Fabijanov kurnik dokazuje, da je na vsakem arhitekturnem merilu mogoče zasnovati presežek. Arhitekt se z enako vnemo in spoštljivostjo, kot bi se lotil načrtovanja velikega javnega objekta, loti obravnave bivališča za kokoši, pri tem pa se dotakne vse zgodovine in poetike arhitekture. Ali je kurnik arhitektura za ljudi ali za kokoši, je lahko stvar razprave, vsekakor pa projekt ponuja pomemben premik od paradigmatsko človeškega uporabnika k spoštljivosti do sobivanja vrst.
Bevk-Perović: Islamski versko- kulturni center
Projekt, ki je že pred dokončanjem vzbujal pozornost javnosti, se ob zaključku in začetku delovanja izkazuje kot kakovosten in pomemben dodatek k ljubljanski arhitekturi. Gre za enega izmed redkih javnih in mestotvornih kompleksov, ki so v prestolnici nastali v zadnjih desetletjih in gotovo za enega največjih arhitekturnih presežkov na naših tleh.
O Islamskem versko-kulturnem centru je v Outsiderju #23 pisal Miloš Kosec.
Podprite Outsider z naročilom in odkrijte še več dobre arhitekture!
