NNG_KV
Kaj obnavljati in česa ne

Poleti leta 1961 so v Berlinu začeli z gradnjo zidu, ki je ločeval Nemško demokratično republiko na vzhodu in Zvezno republiko Nemčijo na zahodu. Delitev je imela ogromne posledice za Berlin in za ves svet, tako v dejanskem, kot v simbolnem smislu. »Protifašistični« zid je predstavljal geografsko žarišče Hladne vojne; spopad med socializmom na vzhodu in kapitalizmom na zahodu. Preprečeval naj bi kakršnekoli migracije na zahod: med letoma 1949 in 1961 je NDR zapustilo približno 2,6 milijona prebivalcev, ki so na drugi strani »demokratične republike« iskali boljše življenje. 

Na zahodni strani so kmalu po izgradnji zidu sprejeli odločitev za gradnjo Nove nacionalne galerije. Galerija je poleg nujno potrebnih prostorov umetnosti zagotavljala pomembno gesto: zahodni svet manifestirati kot sodoben, razvit in odprt prostor za največje presežke človeštva, izkaz svobode v nasprotju z zidom in drugo stranjo razdeljenega mesta. Zahodnoberlinski senat je leta 1962 za veliko nalogo kar neposredno, brez razpisa, angažiral arhitekta, ki je veljal za najboljšega sodobnega avtorja. Še več: arhitekt Ludwig Mies van der Rohe je smel lokacijo za novo galerijo izbrati sam. Za prostor je določil območje Kulturforuma tik ob berlinskem zidu. Tako je simbolika postala še bolj izrazita: novi začetki, modernost, avantgarda, raznolikost in mednarodnost ob zidu nasprotij. Gradnja galerije je potekala med leti 1965-1968, je po vojni edina Miesova arhitektura v Nemčiji in njegovo zadnje delo.Nova nacionalna galerija je zasnovana kot večnivojska arhitektura iz treh delov. Mies van der Rohe si je kot najbolj izpostavljeni del zamislil transparentni »tempelj« z izčiščeno in jasno, kvadratno tlorisno zasnovo, povsem odprto in brez sten v notranjosti, in stekleno fasado z jekleno konstrukcijo. Tempelj stoji na dvignjenem kamnitem podstavku, pod katerim so umeščeni prostori depojev in galerije. Ta se odpira na vzdolžni vrt skulptur z vodnim motivom, ki omogoča dodatne površine za razstavljanje umetniških del. Drzna sodobna stavba je že od izgradnje zbujala močne odzive: arhitektom se ob njej od navdušenja šibijo kolena, po drugi strani pa so jo mnogi meščani proglasili za dolgočasno, brezdušno in absurdno drago »bencinsko črpalko«. Mešane občutke je stavba zbujala tudi pri muzeologih in kustosih: kako postaviti razstavo v povsem transparentnem paviljonu, ki dopušča preveč svetlobe in onemogoča delitev prostora? Toda v desetletjih je stavba postala ikona — ne le Berlina, ampak sodobne arhitekture; nenadomestljiva svetovna znamenitost, simbol svobode in napredka, »najlepša galerija 20. stoletja«.Arhitektura je tako presegla svoj čas, toda prehitevala je tudi tehnične zmožnosti ob svojem nastanku. V desetletjih rabe so se vedno bolj izkazovale številne pomanjkljivosti: na velikih steklenih površinah se je nabiral kondenz, slabili so jo toplotni mostovi, številna stekla so popokala, obnoviti je bilo potrebno dotrajani beton, obnoviti uničeni kamen, urediti zunanji vrt skulptur, izboljšati in omogočiti požarno varnost. Poleg tega je bilo treba zadostiti zahtevam muzejskega poslovanja, ki so se v desetletjih spremenile, predvsem glede klimatizacije, varovanja umetnin, osvetlitve, depojskih funkcij in potrebsodobnega servisa za obiskovalce, kot so kavarna in muzejska trgovina, in vzpostaviti dostopnost za gibalno ovirane po sodobnih standardih.  Prenova Nove narodne galerije v Berlinu je zaradi zgodovinskega in arhitekturnega pomena naloga, ki presega okvir mesta ali države, gre za poseg, pomemben za arhitekturo v svetovnem merilu. Leta 2012 so za prenovo določili biro britanskega arhitekta Davida Chipperfielda. Izvedba obnovitvenih del je potekala med leti 2016 in 2021, ko so stavbo otvoriili; zares polno pa je zaradi epidemičnih omejitev zaživela šele v letošnjem letu — seveda ob obveznem nošenju zaščitnih mask. »Naša naloga je bila oživiti duha stavbe«, je povedal Chipperfield v enem izmed intervjujev. »Dobra prenova je takšna, da obiskovalci ne opazijo sprememb, le kakovosten prostor.« No, ob izjemno zahtevni prenovi, vredni 140 milionov evrov, so bili posegi drastični in temeljiti. »35.000 kosov materiala smo ob prenovi vzeli iz lokacije, očistili, zakrpali, popravili in zaščitili, ter vrnili na svoje mesto.« Eno izmed vprašanj, s katerimi so se soočili ob prenovi, je bilo: kdaj je smiselno popravljati originalni element, kar pomeni ogromno dela in stroškov — in kdaj ga je bolje v celoti zamenjati z novim? Do kod sega spomin stavbe — do tega, kako je stavba videti, ali do tega, kako je narejena? Pa tudi: kakšne so prioritete svetovne arhitekture danes? Za razliko od časov velikanskih avtoritet, kot je Mies van der Rohe, se danes arhitekt kot veliki kreator umika v ozadje, proces projektiranja pa je bistveno bolj participatoren in vključujoč, tako do ljudi kot do okolja in naravnih zakonitosti. Eno temeljnih vprašanj današnje arhitekture je, kako v proces oblikovanja javnih objektov čim bolj vključiti tudi širšo javnost: torej ljudi, ki jim je arhitektura v resnici namenjena.

Prenova postaja paradigma prihodnosti v arhitekturi tudi v Sloveniji. Vsaka prenova pomeni vrsto strokovnih odločitev, ki nikakor niso enoznačne. Za uspešno prenovo je potrebno vzpostaviti funcionalen in vključujoč širok družbeni dialog. Če diskusija o prenovi ni utemeljena na strokovnih premislekih in dejstvih, lahko kaj hitro postane le še ena populistična floskula, strokovne argumente pa nadomestijo ideološko zaznamovane težnje in kulturni boj. Najbrž bi se vsakomur zdelo nesmiselno in nerazumno obnavljati »protifašistični zid« ob berlinski Novi nacionalni galeriji, a zdi se, da dotrajani politični koncepti delitev, izbrisanja in razdvajanj, ki so zid postavili, še vedno delujejo.  

Nina Granda

Vir grafične opreme: https://www.atlasofplaces.com/architecture/neue-nationalgalerie/

Vsebine, ki jih objavljamo na spletu, so povsem drugačne od vsebin v tiskani reviji. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in mogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih. 

Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]

Hvala!

Mailchimp brez napisa

Povezani članki