Danes je za nekatere futurističen in vizionarski dan, za druge pa praznik norosti. Sredi kranjskega krožišča se bo namreč ob treh popoldne utelesil nov spomenik: spomenik bitcoinu. Pozabimo na debate in nesoglasja okrog Spomenika žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani, pozabimo tudi na obtožbe, da si je Mladinska knjiga pod pretvezo slavljenja Borisa Pahorja v Tivoliju postavila bronast oglas. Koga še zanimajo razprave o pretiranem turističnem dekoriranju naših mest z nedomiselno javno plastiko? Danes so vse te dileme potisnjene ob stran. V Sloveniji bomo v nečem spet prvi na svetu: tokrat pač ne v najdaljšem štrudlu, največji butari ali potici; prvenstvo bomo izrazili še na visokotehnološkem polju. Na eni najimenitnejših lokacij gorenjske prestolnice bodo predstavniki gospodarstva, mestne občine in države ljudstvu darovali spomenik virtualni valuti iz cortena.
Od danes sredi Kranja. Vir: Blockchainmonument.net
Za kaj gre? Spomenik ima svojo spletno stran, ki bi jo moral obiskati vsak, ki ga vsaj malo zanimajo manifestacije sodobnih družbenih patologij. Na kratko pa: uradno gre za spomenik tehnologiji veriženja podatkovnih blokov oziroma »blockchain« tehnologiji, ki je najbolj znana (pravzaprav razvpita) postala z bitcoin virtualno valuto. Tudi kranjski spomenik je pravzaprav spomenik bitcoinu: sestavlja ga rahlo nagnjen krog iz cortena, ki obkroža veliko črko B, emblem najbolj znane (in najbolj tržno uspešne) virtualne valute. Na kranjski občini sicer trdijo, da gre za spomenik tehnologiji prihodnosti in ne za slavljenje specifične špekulativne valute:
»Ker je bitcoin prva implementacija kriptovalute (transakcijska valuta na omrežju blockchain), torej prva, ki je izkoristila potencial tehnologij blockchain veriženja podatkovnih blokov, je posledično tudi simbolika enaka,«
naj bi zatrdili na občini. No ja, simboli so nekoliko bolj zagonetne zadeve. Obstaja namreč dober razlog, zakaj ne postavljamo spomenikov pionirjem raketne tehnologije ali prvim zakonodanjim ukrepom za varstvo pravic živali na takšen način, kot ga zagovarja občina Kranj – nacistična Nemčija je imela namreč na obeh področjih prvenec. Za simbole pač veljajo posebna pravila dojemanja in samo zato, ker je bitcoin najbolj znan ali prvi primer blockchain valute, še ne pomeni, da je Bitcoinov znak tudi legitimen in univerzalni simbol nove tehnologije. Seveda pa odgovorni to dobro vedo, izjava je le prozoren izgovor, zakaj v javni prostor postavljati oglas v zasebnem interesu. Očitno gre za kombinacijo »prodorne« lokalne oblasti in spretnih tržnikov pri kranjskem podjetju, ki je vzpostavilo eno izmed mednarodno bolj znanih borz Bitcoina.
Prikupna ilustracija nove realnosti. Vir: Blockchainmonument.net
Zdi se torej, da gre v resnici za nov odvod primera »Mladinska knjiga«: kako pod pretvezo javnega interesa in »nesebične« donacije postaviti velik trajen oglas zasebnega podjetja na javno izpostavljenem mestu, ki si poleg vsega želi še brezčasne avre javnega spomenika. Še bolj kot kraj postavitve spomenika pa bi se morali vprašati: zakaj sploh spomenik bitcoinu? Gre za špekulativno valuto, ki je postala razvpita predvsem zaradi neverjetnih rasti in padcev vrednosti. Svoj čas nismo postavljali spomenika niti dinarju, tolarju ali evru (razen tistega nesrečnega in mnogokrat zasmehovanega rumenega znaka v Frankfurtu). S kakšno družbeno pomembnostjo si je bitcoin torej zaslužil mesto na kranjskem krožišču? Na krožiščih, ki se jih loteva tudi nova knjiga Jake Babnika in Mihe Colnarja Top lokacija, navadno umeščamo slovenske nacionalne svetinje: flaškone vina, betonske harmonike in dežnike, vse tisto »zares naše«. Tudi ti spomeniki so predvsem opomniki nizke točke, na kateri se je javni prostor znašel ravno v trenutku rekordne gospodarske rasti in ekonomskega razcveta, kakršnega vsaj statistično nismo še nikoli doživeli. O skrivnostnem ozemlju slovenskega krožišča bom nekaj besed napisal kdaj drugič, tu pa me zanima le: zakaj postavljamo javni spomenik »tehnologiji«, ki pa je v bistvu spomenik valuti? Hoče Slovenija z udeležbo občinskih in državnih funkcionarjev sporočati, da želi biti v prihodnosti država, ki živi predvsem od trgovanja s kriptovalutami? Estonija prednjači v internetu, naša priložnost za mednarodni prodor pa je bitcoin? In pa, če že postavljamo spomenike ne zaradi spominjanja, ampak zaradi želja po napredni prihodnosti, zakaj torej ne postavimo še spomenika sreči ali spomenika uspehu?
Znak Bitcoina samo zato, ker je prva kriptovaluta, še ni tudi primeren znak za tehnologijo blockchain.
Pri vsem skupaj je najbolj žalostno, da je tehnologija blockchain v resnici zanimiva in v mnogočem obetavna zadeva; tako kot vsaka tehnologija sama po sebi ni niti dobra niti slaba, vrednostne predznake ji pač dajemo ljudje z različnimi načini uporabe. Popolna decentralizacija, ki jo ponuja, v svoji najambicioznejši manifestaciji pomeni možnost radikalno preoblikovati ne samo gospodarstvo, ampak tudi politični sistem odločanja onkraj in izven disfunkcionalnega vsakdana predstavniške demokracije. Ima pa seveda tudi nevarnejši potencial: popolno deregulacijo gospodarstva in uničenje vseh varnostnih zavor, ki jih še posedujejo družbene ustanove. To je temačna prihodnost, kjer zdravstveno zavarovanje, pokojnine, prihranki in državljanske pravice nihajo na borzi tako skokovito in z uničujočimi rezultati kot dobitki in izgube lastnikov bitcoina. Obe skrajnosti kažeta nujnost po resnem in odgovornem razmisleku o novi tehnologiji. Obenem pa kažeta še na drugo bedo kranjskega krožiščnega spomenika: kako je lahko spomenik tako tehnološko naprednemu in virtualnemu fenomenu, kot je bitcoin (oziroma, če za hip verjamemo pobudnikom: kot je blockchain tehnologija), tako rudimentalen in banalen fizični znak? Tu nimamo opravka niti z vsaj približno sodobnim ali vizionarskim spomenikom, kot je bil že pred desetletji predlagan spomenik Kosovelu v Tivoliju. Ne, spomenik našemu nadvse provincialnemu »prodornemu vizionarstvu« bo znak za sporno špekulativno valuto v materialu, ki je bil sodoben pred pol stoletja. Če bi želel kdo danes in tu odgovoriti na tri večna vprašanja: »Kdo smo? Od kod prihajamo? Kam gremo?«, naj se gre vozit okrog kranjskega Bitcoin krožišča, dokler se mu ne zvrti.
Miloš Kosec
