• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
Arhitektura,delo,kolumne,Kultura,Razmislek
/
12 septembra, 2018

Mojca Pišek: Kultura – to je cosa nostra

Domača sem s temo domačnosti, saj je za mano deset let novinarstva v kulturi. In ni bolj domačnega med slovenskimi družbenimi podsistemi, kot je kulturni.

Področje je majhno, zaposluje približno 30.000 ljudi, kar so trije odstotki delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji. Poleg tega pa je kulturno področje ozko, v veliki meri vpeto v domače sisteme javnega financiranja in pretežno nevajeno iskanja povezav z gospodarstvom in mednarodnim okoljem. Veliko umetnikov se skremži ob ideji prodajanja svojega dela na trgu, še več jih je takoj pripravljeno v boj za svoje pravice do javne podpore. Ker so številni kulturniški poklici neodvisni od trga, ni nenavadno, da velik del zaposlenih v tem sektorju nima kakega posebnega stika s publiko, je od nje odtujen oziroma zanjo nezainteresiran (odveč je na tem mestu zapisati, da gre tak odnos v obe smeri). Nesporno velja, da prava umetnost ne rabi med ljudi in da število obiskovalcev razstav in predstav ne more biti merilo uspeha. Danes kanonizirana umetnost svojčas prav tako ni navduševala drugih kot peščico vizionarskih zanesenjakov.

Skratka, kultura je v slovenski družbi v pretežni meri sama zase, malokdo od zunaj ji namenja količkaj pozornosti, toliko več se kultura ukvarja sama s sabo. To ustvarja prekrasno okolje za razraščanje vrtičkarstva in drugih priljubljenih slovenskih hobijev.

Kulturno področje je vsekakor dovolj veliko, da se čisto vsi ne poznamo med sabo, in ravno dovolj majhno, da se nesporno med sabo poznajo vsi, ki pripadajo tako imenovanemu kulturnemu establišmentu, eliti. Kot je iz zgornjega morda že razvidno, se v Sloveniji kulturna elita ne ustvarja na trgu. Slikar, ki uspešno prodaja svoje slike in od tega živi, velja za obrtnika, neumetnika, šarlatana. Brez možnosti je, da bi si ustvaril renome resničnega, pravega umetnika in pridobil na ugledu med kolegi. Za ustvarjalca v Sloveniji je v smislu simbolnega kapitala bolje, če mu gre izrazito slabo v smislu ekonomskega kapitala, ali vsaj kapitala, ki bi ga ustvaril na prostem trgu. Ustvarjalec postane del establišmenta, ko vstopi v sistem javnega financiranja. Bolje kot mu v njem gre, višje je na družbeni in družabni lestvici. In bližje, kot je establišmentu, več šteje njegov javni glas.

Tu se začne prvo poglavje slovenske kulturne domačijske povesti: z budnico novinarju. Ta si še zaspano menca oči, medtem ko iz telefona že hrešči kadilski glas. Kolega pisatelj, režiser ali pa sodobni umetnik je na smrt besen na nekoga od oblastnikov in želi, da kolega novinar zadevo pri priči razišče. Kulturni novinarji imajo svoje kulturnike radi in kulturniki imajo radi svoje kulturne novinarje, njihov odnos je pristno prijateljski. Nobenega dvoma ni, da so odnosi domačni tudi na drugih področjih, da je svet majhen tudi v gospodarstvu, izobraževanju, pravu, javni upravi, da imajo novinarji na vseh področjih vedno posebne vezi, svoje vire, stalne sogovornike, cenjene prišepetovalce. A hkrati novinarji, če so res novinarji, gojijo novinarske aspiracije, želijo raziskovati, odkrivati, razkrivati. To redko velja za kulturne novinarje, ki imajo do kulture in umetnosti praviloma močno afiniteto in so ali vsaj želijo biti del establišmenta, zato ni nič nenavadnega, da kulturniki v njih prepoznavajo naravne zaveznike.

Temu primerne so posledično novinarske zgodbe s področja kulture: etablirani ustvarjalci skozi novinarjeva usta razlagajo svet, kažejo, kaj je narobe, kritizirajo po svoji meri in svojih potrebah. Zato se vse novinarske zgodbe s področja kulture berejo kot ena sama zgodba, vsaka od današnjih se bere kot variacija tiste včerajšnje. Kulturni novinarji so kot pisatelji, ki vse življenje pišejo isto knjigo, ne glede na to koliko jih dejansko napišejo in kako se zgodbe v podrobnostih razlikujejo.

O domačnosti med kulturniki in področnimi novinarji pišem zato, ker ta domačnost definira obzorje razumevanja kulturnega dogajanja, kulturne politike, financiranja v kulturi in vseh ostalih problematik, ki se odpirajo na področju kulture in umetnosti. Javnost lahko o čemerkoli od tega izve natanko toliko, kolikor so pripravljeni in sposobni opisati novinarji, ki občudujejo slikarje, direktorje, režiserje, pisatelje in glasbenike ter jim rade volje krijejo hrbte s točno takimi zgodbami, kakršne podpirajo njihovo vizijo sveta.

Zato lahko iz slovenskih medijev izvemo zelo veliko o finančni podhranjenosti kulture, o nesposobnem ministru, o škodljivi birokraciji, o skorumpiranih članih komisij, o politikih brez odnosa do kulture, o managerjih brez posluha za sponzorstvo, o širni publiki, ki umetnosti ne razume in misli, da so umetniki paraziti na organizmu države. Zelo redko pa kaj izvemo o navezah in privilegijih v kulturi, o izogibanju reformam, ki bi spremenile razmerja moči, o onemogočanju vsakokratke kulturne politike, o pristransko naklonjenih komisijah, o težko sledljivem toku javnega denarja, o izkoriščanju prekercev v kulturi, o uradnikih, ki največjim krijejo hrbte, o mehkem lobiranju ob jutranjih kavah in večernih pogostitvah, o prijateljstvu, ki ga kulturniki pogosto, tako kot z novinarji, spletejo tudi s svojimi javnimi meceni. O domačnosti sektorja, ki stvari ureja po svoje, ki ne rabi nikogar, če ta ne prinaša denarja, da bi od zunaj gledal navznoter, kaj šele da bi posegal v sistem in spreminjal pravila. Ker kultura – to je cosa nostra.

In cosa nostra je vedno o denarju. V redkokaterem sektorju je denar tako pomemben kot prav v kulturnem. Razumljivo, manj ga je na voljo, večji križ je z njim. Zato je treba vsako debato v kulturi, vsak problem, vsako najmanjšo razprtijo razumeti skozi šifro evrskih bankovcev. Vsi problemi v kulturi dobijo smisel šele, ko jih dešifriramo skozi jezik financ. Ko se v kulturi govori o potrebi po reformah, tega ne gre jemati dobesedno: kdorkoli je že izjavil, da bi želel reformo kulturnega sektorja, želi zgolj povedati, da si obeta takih sprememb, ki bi mu prinesle več javnih sredstev. Sveto je prepričan, da je do njih upravičen.

In to je domačnost v kulturi: mirno, spravljeno, skladno, nekonfliktno, prisrčno vzdušje, ki se ustvarja v tesno povezanih skupnostih. Domačnost v slovenski kulturni skupnosti ni le v tem, da člani žirije popoldne na seji delijo sredstva med prijavitelje na razpisu, zvečer pa obedujejo za skupnim omizjem s tistim, ki so mu jih podelili največ. Slednje je nesporno problem, a je vsaj deloma rešljiv z bistveno razširitvijo števila članov komisij in z njihovo ustrezno diverzifikacijo. Domačnost tudi ni zgolj v tem, da so najbolj spretni med subvencioniranimi že davno našli načine, kako kadrovati ministrstvu in njegovim organom. Tudi ta problem je mogoče rešiti na več načinov: višjemu uradništvu bi lahko zakonsko omejili čas delovne dobe v javni upravi ter dosledneje preprečevali in tudi sankcionirali konflikt interesov.

Domačnost je v tem, da se samo po sebi razume, da so ime problema minister za kulturo, premier in država. Domačnost je v tem, da se kulturniki med sabo redko javno konfrontirajo, pač pa na krivce za tegobe kažejo izven sistema. Domačnost je v odsotnosti vsakršnega medsebojnega konflikta, v tihi složnosti pri prizadevanju, da bi si vsak zase priboril več drobtinic. Domačnost je v pristajanju na privilegije velikih, vse dokler tudi manjšim kdaj pa kdaj kaj pade z mize. Domačnost je v perpetuiranju večno perečih, nikoli rešenih problemov, za katere večina upa, da nikoli ne bodo rešeni. (Ali vsaj dokler bodo z mize letele drobtine.) Domačnost je v zgodbi (mitu!) o nujnosti reforme kulturne politike, ki si jo kulturniki pravijo že 25 let.

Tudi zato so najbolje financirani kulturni producenti v zadnjih 25 letih ostali tako rekoč eni in isti. Ti ustvarjajo mehka zavezništva in utrjena razmerja moči, ki odbijajo vse sile, še najlažje kakega dobronamernega in delovnega ministra, ki ima pičla štiri leta, da izpelje program sprememb. Domačnost je v tem, kako kulturniki navdušeno sprejmejo vsakršno načelno idejo sprememb in v isti sapi raztrgajo vsak konkreten predlog.

Za vzdrževanje domačnosti je potrebno dvoje. Vsake toliko je treba stopiti v frontalen spopad z ministrom in mačehovsko državo, da se čez domačijo širi dimna zavesa in nihče ne more pokukati tostran nje, videti, kako botri v resnici strežejo stvarem. Kot drugo pa je potrebno skrbeti, da se ne bi formirali podmladki, ki bi skušali stvari spreminjati od znotraj, iz kulturnega sistema navzven. Da kulturnemu okolju onesposabljanje mladih odlično uspeva, je razvidno iz dejstva, da se med največje prejemnike subvencij ne vzpenja nobena organizacija, ki se formirala denimo v zadnjem desetletju ali katere jedro bi tvorili mladi, tudi če gledamo le prejemnike subvencij v nekaj zadnjih letih. Prav tako mladih ne najdemo na vodstvenih in drugih ključnih položajih najpomembnejših kulturnih producentov, da kadrovske slike v javnem sektorju, kjer je problem še globlje sistemski, sploh ne analiziram.

Mladi se, namesto da bi pisali nove zgodbe, prav v tem trenutku pri katerem od "velikih" učijo kulturnih poslov na domačijski način: naučiti jih je treba, kako stvari v resnici funkcionirajo, koga se kritizira in koga časti (ter kako ga prijaviti na evropski razpis) ter kako se v vsakem konfliktu zameriti le tistim, ki se jim lahko. Mladi v kulturi si danes lahko karierni razvoj obetajo le, če sledijo programom in umetniškim vizijam svojih botrov. Prebojne, sveže, dobre, alternativne ideje dobijo podporo le, če jih je mogoče umestiti v obstoječe domačijske sheme, če plemenitijo simbolni kapital teh, ki ga že desetletja nalagajo in pretvarjajo v razpisne reference.

 

Napisala: Mojca Pišek

Foto: Ana Lucija Šarić

 

Radovedni?

 

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiForma viva Ravne na Koroškem: Glasba jeklenih skulptur
NaslednjiMiloš Kosec: Zaratustra dvakrat v LjubljaniNext
Povezani članki
Loading...
Arhitektura

ARHAIČNA SODOBNOST

23 septembra, 2015
Arhitektura

ATELIERarhitekti: Razstava na Sv. Urhu

4 marca, 2021
KulturaOUTSIDER

Shin Sato, Robert Dolinar: MOČNIK ZA BUDO

22 aprila, 2019
Arhitekturakolumne

Nina Granda: Kot rodovi ptic

28 junija, 2021
Arhitektura

Matija Miler: Hiša na Selah

2 avgusta, 2020
Arhitektura

AA nanotourism: Letna rezidenca Dunajskih dečkov

11 februarja, 2022
Arhitektura

Superform: Grad Planina pri Sevnici  – »Časovni stroj«

9 julija, 2020
Arhitektura

Enota: Wellness Plesnik

28 januarja, 2018
1 2 … 200

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo