• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
Arhitektura,kritika,Razmislek
/
19 decembra, 2019

Matic Majcen: Sožitje med čustvi in razumom

V filmu Gozdovi so še vedno zeleni – enem najbolj presenetljivih slovenskih filmov po osamosvojitvi nasploh – najdemo fascinanten zaključni prizor, morda celo najbolj navdahnjen izmed vseh v nedavni zgodovini slovenskega filma. V njem režiser Marko Naberšnik svojo pripoved o dveh vojakih v odročni gorski postojanki med I. svetovno vojno zaokroži z oddaljujočim kadrom, v katerem vidimo majhno vertikalno lino, skozi katero se vidi ozek pas zunanjega sveta, idilično zelenje gorske narave, okoli nje pa se na obeh straneh zaslona vse bolj širi hladen, siv, brezčuten kamen, na katerem je izobešeno večje število fotografij umrlih civilistov, vojakov, častnikov, ki nam s 100-letne oddaljenosti vračajo pogled ter nas prevprašujejo o zgodbah, ki jih pišemo danes. Ne gre samo za sijajno metaforo vojne morije, temveč nam prizor obenem podaja trezno spoznanje o človeški zgodovini – da so bila obdobja blaginje, miru, razuma in duhovnega razvoja na poti človeštva do današnje točke relativno kratka in venomer obkrožena z obdobji kaosa, vojne, razkroja in različnih avtoritarnih ideologij, ki so civilizacijo nerazumljivo potiskali v zgodovinske slepe ulice.

Kakor kažejo nekateri znaki, se več kot 70-letno obdobje relativnega miru in stabilnosti zahodnega sveta zdaj znova počasi preliva v novo fazo, katerih posledice je zaradi obetajočih tehnoloških, ekoloških in političnih sprememb nemogoče napovedati. Čeprav je razlogov in okoliščin teh sprememb veliko, v njihovem jedru vendarle tli pomembna osrednja tendenca: zaton razuma, ki zdaj vse opazneje odstopa mesto emfatičnemu zanosu. Nezanesljivi, siloviti in prvinski čustveni odzivi stopajo v ospredje namesto trezne presoje, tehtanja kredibilnih argumentov in sprejemanja utemeljenih odločitev, podprtih z empirično raziskanimi znanstvenimi dognanji. Gre za čas, v katerem subjektivna čustva vse opazneje postajajo resnica, refleksija pa nekompetentna zaradi svojega nekričečega značaja, podjarmnjena v viharju takšnih in drugačnih ekstremov.

Umetnost in še toliko bolj njena kritika kot že nič kolikokrat v zgodovini znova tvorita polje ideološkega boja, ki v svoji substanci zgošča bistvo tega novodobnega civilizacijskega prehoda. Sovraštvo, s katerim se to področje sooča pod pritiski naraščajočih konservativnih ideologij, je hkrati pričakovano kot tudi skrajno paradoksalno, saj ti napadi demonstrirajo vso samoizbijajočo kontradiktornost ter pogosto tudi čisto absurdnost argumentov z nasprotne strani. S konkretne prakse filmskega kritika je denimo najbolj trhel in neumorno vztrajen očitek ta, da medijsko odzivanje na nove popkulturne izdelke zaradi kritičnega pogleda, ki izpodbija promocijsko dikcijo, predstavlja škodo ekonomskemu toku teh izdelkov, ne glede na to, ali sodijo v komercialni ali bolj artistični diskurz. Očitki so venomer zgolj intuitivni – ne gre samo za to, da je kritika ultimativni demokratični akt, ko posreduje alternativne interpretacije družbenih dogodkov in s tem dopolnjuje kolektivni imaginarij, temveč takšna praksa kljub svoji večkrat opozicijski drži na nekem osnovnem nivoju vendarle kvečjemu podaljšuje govor o tem izdelku ter s tem skrbi, da diskurz o njem dosega družbene sfere, ki so sicer imune na prav ta ekonomski tok. Drugače rečeno: kritika kulturnega objekta morda res nima tako neposredno pozitivnih učinkov kot njegov promocijski diskurz, a vseeno podpira njegovo afirmacijo na področjih, ki jih morda sprva sploh ni imel namena doseči.

Umetniška kritika pa še toliko pomembneje predstavlja alegorično zgostitev trenutnih družbenih tektonskih premikov, ker tudi sama ponuja refleksijo tistih dveh elementov, ki sta v njihovem jedru – refleksijo odnosa med čustvi in razumom. Tako kot nas zgodovina uči, da je škodljivo pretirano zanašanje na instantne sentimente, na kakršne ciljajo avtoritarne ideologije na eni strani kot tudi ekscesivna podvrženost pretiranemu racionalizmu na drugi, tako je tudi refleksija umetnosti ena velika lekcija o iskanju simbioze med čustvenim učinkom in intelektualno presojo. Ne gre za preferenco ene ali druge strani – umetniška kritika v najboljši izvedbi išče ravnotežje (ali njegovo odsotnost) v prav tem razmerju, ki pogosto veliko pove o avtorski ali korporativni intenci analiziranega kulturnega objekta. Tako kot je šablonsko podajanje narativnih struktur, ki preverjeno ciljajo neposredno na čustva plehko in prozorno, tako tudi pomanjkanje dosega zaradi pretiranega intelektualizma tvori podobno škodljivo neravnotežje, kakršnega kritika na vsakem koraku zaznava in obelodanja.

Prav vzpostavljanje tega ravnotežja je v dobi ekstremov tisto, ki ga lahko umetniška kritika ponudi kot kažipot v iskanju novih poti v luči prelomnih izzivov preostanka 21. stoletja, s tem pa dokončno preseže vlogo obupanega sledilca, temveč lahko postane zastavonoša prikaza nekega globljega stanja človeške biti, v kateri obe nasprotni plati njegovega obstoja preprosto morata sobivati, če želi subjekt najti blaginjo zase kot za kolektiv okoli sebe. Anthony Gottlieb je v knjigi The Dream of Enlightenment poudaril trezno spoznanje, da je filozofski razvoj človeštva v zgodovini potekal v dveh silovitih staccato izbruhih, ki skupaj zavzemata komaj 300 let v več tisoč letni poti vzpona sodobne civilizacije: eden v antični Grčiji, drugi v dobi razsvetljenstva v Evropi 17. in 18. stoletja. Ta zgodovina vzponov in padcev, v katerih so neverjetni civilizacijski dosežki padli v popolno brezno dogmatske, neizpodbitne vladavine avtoritete, se zdi največji adut v zagovarjanju dejstva, da se je napredek venomer odvijal v procesu širjenja intelektualnih, duhovnih in znanstvenih obzorij, ne pa v njihovem krčenju, čemur smo priča v dobi populizmov na začetku 21. stoletja. Čeprav se umetnost skupaj z njeno refleksijo marsikdaj zdi kot nastavljanje drugega lica nepremagljivemu sovražniku, so argumenti treznega zgodovinskega spoznanja v kombinaciji z promocijo navdiha in umerjenosti še vedno močan argument, ki prav zaradi zgodovinske izkušnje prevlada nad preprostimi redukcijami. Kot izvrstno izpostavlja Naomi Klein v knjigi Ne, ni dovolj, je navidezna veličina trenutnih populizmov zgolj bleščeča zunanja lupina, ki se zaradi notranjih protislovij sesuje takoj, ko odločneje pogledamo pod njeno površino. Družbena kritika, pa naj prihaja s strani znanosti, sociologije ali umetnosti – še vedno učinkuje. A podobno kot misel terja napor namesto predajanja takojšnjim čustvom, tako tudi aktualni družbeni boji predstavljajo težjo izmed izbir, ki so v današnjem svetu na voljo. Cerkveni dostojanstveniki, ki so Giordana Bruna leta 1600 kaznovali z obešanjem in zažigom na trgu Campo de' Fiori v Rimu, so morda v svojem času še lahko mirno umrli s spoznanjem, da so s svojimi dejanji ravnali prav. Danes se vendarle zdi, da se kaj takega ne more več zgoditi. Kljub trenutni sliki podrejenosti je kritičnih glasov ravno zaradi lekcij iz travmatične zgodovine človeštva preprosto preveč. Zdaj je pomembno le, da ti glasovi ne ostanejo tiho.

Matic Majcen

slika: "Poskus Giordana Bruna pri rimski inkviziciji"

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiSuperform: Fluent design
NaslednjiMiloš Kosec: Rojstvo države na plakatuNext
Povezani članki
Loading...
Arhitektura

STANOVANJE ZA KATARINO IN IGORJA

29 junija, 2016
Arhitektura

Letilović Pedišić: Providurjeva palača v Zadru

19 decembra, 2022
Arhitekturakolumne

Nina Granda: Razmislek o sežigalnicah

20 julija, 2021
Arhitektura

Katarina Hostar: Hiša PS

24 februarja, 2020
Arhitektura

Arhitekturni dialog 3: Centralni park Koper

1 julija, 2019
Arhitektura

Mika Cimolini: Hiša Harmonika

23 julija, 2019
Arhitektura

Gregor Turnšek, Finska

3 marca, 2021
Arhitektura

Odstotek za umetnost

28 julija, 2017
1 2 … 168

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo