Feld pomeni polje. Definira nekaj, kar je vmes. Lahko so to elementi, osebe, discipline. Odpira različne asociacije – teorija polja, polje raziskav, meje polja, Bourdieujevo polje … Za tiste, ki iščejo skrivnosti, pa skupaj s številko razkriva tudi mesto in naslov. Delo feld72 raziskuje presečišče med arhitekturo, uporabnim urbanizmom in umetnostjo.

Michael Obrist – Feld72

Razmere v sodobnem svetu se hitro spreminjajo. Se je vloga arhitekture spremenila?

Trudimo se, da bi arhitekturni »arzenal« razširili z novimi strategijami, taktikami in orodji, ki bi se lahko odzvali na spremembe v svetu. Glavni poudarek je na raziskavah prostora kot družbene oblike. Arhitektura potrebuje dvoje: prvič, skoraj arhaično znanje, ki se ukvarja z geometrijskimi telesi v prostoru, in drugič, znanje, ki temelji na sodobnih tehnologijah in znanosti. Kot javna umetnost se ukvarja tudi z razvojem družbe, kot na primer s participacijo in skupnostno ekonomijo (sharing economy).

Kari Jormakka je o vaših delih zapisal, da ni razlike med teorijo, eksperimentalnimi projekti in gradbenimi načrti. Kako združujete teorijo in eksperiment v procesu načrtovanja?

Kot je Kari Jormakka nadaljeval: arhitekti iz feld72 k arhitekturi ne pristopajo v smislu uveljavljenih kategorij funkcije, oblike in tipologije, ampak se raje sprašujejo, česa je mesto sposobno. Vse njihova dela, ne glede na obseg ali uporabo, raziskujejo, kako je svet povezan in zaznavan skozi objektiv arhitekture. In iz tega lahko izluščimo arhitekturni nauk, in sicer, da bistvo arhitekture ni nič arhitekturnega.

Gradbena industrija na Dunaju se v zadnjih nekaj letih intenzivno širi. Kako je kriza vplivala na industrijo? Kaj smo se naučili iz nje?

Vsaka kriza zahteva od nas, da na novo opredelimo, kaj je tisto, kar res potrebujemo, in s katerimi minimalnimi sredstvi lahko to dosežemo. Kriza je stanje pred spremembo. In spremembe zahtevajo ustvarjalnost in energijo.

Dunaj je v zelo posebnem trenutku sprememb in rasti. Ljudje že govorijo o drugem Gründerzeit.[1] Družbena vloga arhitekture je, po letih »bling-blinga« – formalne manifestacije možnosti izgradnje impresivne arhitekture –, postala ponovno pomembna.

Pogosto gradite projekte s participacijo javnosti. Ali udeleženci soustvarjajo arhitekturo ali pa so le del izvedbe?

Oboje je mogoče – obstaja veliko različnih načinov sodelovanja in vključevanja strokovnih znanj ljudi v proces. Odvisno je od teme in projekta.

Lahko arhitektura gradi boljša mesta, mesta brez strahu?

Na žalost je »varnost« v najširšem smislu postala glavni element naše družbe in načrtovanja javnega prostora. Strah je gonilna sila tega razvoja. Arhitektura lahko ustvarja okolje, ki spodbuja izobraževanje, emancipacijo in radovednost in tako stremi k družbi brez strahu.

Javni prostor je treba razvijati tako, da imajo ljudje iz različnih kulturnih okolij in starosti možnost sodelovati in biti del družbe. Najpomembnejša opredelitev družbenega prostora je: zaupanje.

[1] Gründerzeit je obdobje močne ekonomske rasti v 19. st (1848–1873) v Nemčiji in Avstriji.