• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
Arhitektura,INDIGO,Kavarne,kolumne,Razmislek
/
17 oktobra, 2017

Miha Kosovel: Z ulic v kavarne

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

Izredno zanimivo je opazovati, kako iz Združenih držav v slovenski (medijski) prostor prihajajo teme in se o njih razpravlja, kot da je ameriška stvarnost istovetna s slovensko. Kot da je samo dejstvo, da smo mi del »Zahoda« pomeni, da so teme, ki se dogajajo tisoče in tisoče kilometrov onkraj Atlantika, na enak način tudi naše.

Med zadnjimi na tapeti je gotovo tema fake news. O njih razpravljamo kot o precedenčnem problemu nove dobe, o postfaktičnem svetu, o problemu zapiranja svetovnonazorskih skupin v samoreferenčne balončke, ki si ustvarjajo svojo sliko sveta paralelno na druge in neodvisno od resnice in dejstev, z edinim ciljem strnjevanja vrst in hegemonizacije javnega diskurza. Kar pa naši komentatorji, opremljeni z nanovo pridobljeno ljubeznijo do resnice pozabljajo, je to, da vidimo post-faktičnem svetu neko degradirano stanje zgolj, če smo nekoč že imeli vzpostavljen nek svet, ki goji kulturo dejstev. Da je fake news problem, če smo nekoč z novicami poskušali priti do resnice.

Namreč, fake news (in z njim trumpizem) ni nekaj endemično ameriškega, ki kot pošast grozi našemu resnicoljubnemu občestvu, temveč je nekaj, kar je že od vselej problem držav (post)socializma. Fake news torej ni nikakršen news, ni nič novega, je nekaj, kar je v naših krajih vedno že bilo. Če že, je to (srednje, vzhodno) evropsko rastlinje, ki je pognalo na ameriški grudi.

V nedavnem članku objavljenim na spletni strani časopisa Granta  rusko-britanski pisatelj Peter Pomerantsev razmišlja, kako se je lahko v delu sveta, ki je vedno veljal za racionalnega in zadržanega, zgodilo nekaj takega kot je Brexit. Sam vidi v britanski družbi – tudi zaradi velikega števila integriranih priseljencev, ki so se naposled prav prek obnašanja in življenjskega stila izkazali za enake ali celo boljše od domorodcev – izgubo neke trdne identitete, ki je temeljila na rodu, na razredu, na deželi in je za seboj nosila tudi določeno politično pripadnost. Z izgubo te se je v družbo vselila neka bazična negotovost in neorientiranost in … nezaupanje. Politična boj se je tako začel biti, ne na dolgočasnih in nekoliko odtujenih temah, ki so prevladovale v prejšnjem času, na fiskalnih politikah, izobraževanju, zdravstvenih in delovnopravnih zakonodajah, temveč in predvsem iskanju pristnosti in identitete, iskanju suverenosti in na boju pred odtujenimi elitami, pa naj bodo na evropski ali državni ravni. To Pomerantsev imenuje pop-up populizem, tj. strategija kako ustvariti pri zelo širokem krogu in včasih povsem različno interesno naravnanimi posamezniki  identifikacijo z neko primarno, pristno skupino, z nekim ljudstvom. To ljudstvo mora tako bíti boj proti vsemu, kar je tuje – pa naj bodo to tuje religije, tujci ali tuj kapital – kot tudi tisto, kar je odtujeno – odtujene politične elite, odtujene institucije, odtujeni mediji. Vsak, ki ne pove tako kot je zares, postane agent, ki deluje proti ljudstvu.

Ta spoj identitetarnosti in aktualno-političnega boja vsebuje logiko zasedanja prostora, kjer dve (ali več) različnih skupin bijejo boj za hegemonijo nad javnim. Ne trudijo se več priti prek dialoga do nekega skupnega cilja, ki bo sicer slab, vendar dovolj dober za vse, temveč silijo vsaka na svojo stran, vsaka k svoji namišljeni pravici. Demokratični proces potemtakem ni več neka vsem enako odtujena, a obenem od vseh vpletenih pripoznana struktura, ki ravno zaradi tega omogoča skupno delovanje, skupno soočenje mnenj in interesov, saj v tej novi logiki drugi ni več drugi, temveč agent, ki deluje proti nam.

Ravno tako mediji niso več platforma razmišljanja in iskanja resnice, tako preko raziskovanja, kot med soočenjem različnih tehtnih mnenj, temveč v službi strnjevanja vrst, v službi dajanja napotkov, kaj pomeni biti ljudstvo in kaj je za nas dejstvo in kaj fake news. Zveni znano?

Kar Pomerantsev prikazuje je ravno razpad civičnega razumevanja skupnosti. To, da kot posameznik ali skupina, četudi zagovarjam tisto, kar menim, da je prav in resnično, priznavam neko zunanjo realnost, neke institucije, ki me lahko spravijo na laž, ki mi gledajo pod prste, pred katerimi se moram dokazovati in s katerimi tudi želim biti v dialogu. Takšne civične skupnosti pa pri nas nikoli še nismo imeli. To, da se na Trumpa ničesar ne prime, da se mu ni treba niti zagovarjati, kaj šele odstopiti za besede in dejanja, za katere bi njegovi predhodniki že bili izključeni iz javnosti, pa naj bo to odkrita podpora rasitičnim skupinam ali vulgarizem in seksizem, je nekaj novega za ZDA, ne pa za nas. Njemu ni treba odstopiti, ker preprosto ne on ne njegovi privrženci ne pripoznavajo tistih medijev, ki mu to očitajo. In obratno, da bi podporniki lahko odpustili vse malverzacije, ki jih njihov bogati zastopnik malega človeka počne, se morajo nenehno samocenzurirati in lagati.

V ozadju fenomena fake news, pa naj bo v novodobni različici pomasovljenja prek socialnih omrežij, ki servirajo novice po naših preferencah, ali tradicionalnega, preko brezglavega skandiranja na ulicah, je v bistvu (kot nekako prikrito tudi Pomerantsev nakaže) nek primordialni strah. Da bo to, v kar sem vložil svojo identiteto, svoje bistvo, (p)ostalo poraženo in žrtev drugega.

Čemur moramo bolj kot kadarkoli stremeti ni, kako bo naša mala resnica, ki jo varujemo med somišljeniki, postala resnica vseh, temveč odpiranju skupnih prostorov, skupnih platform, ki bodo odprte za vse in ki bodo tako omogočile, da se na spoštljiv, javen in civilen način te male resnice soočajo, zanikajo, da se vzpostavljajo nove, bolj tehtne in bolj koncizne.

Ta skupni prostor pa nenazadnje predpostavlja neko zmernost, neko zavedanje o svoji parcialnosti, o nezmožnosti sebe, da bi v majhnih idejah, ki jih gojim v glavi, bila zaobsežena celotna kompleksnost sveta in medčloveških odnosov. Zato potrebujemo te skupne prostore, ker potrebujemo drugega.

V ta namen pa se je potrebno z ulice, kjer strnjujemo vrste in zasedamo območje, preseliti v kavarno, ki jo Magris opiše kot malo platonsko akademijo: »Na tej akademiji ničesar ne učijo, vseeno pa se naučiš družabnosti in zdrave presoje. Lahko kramljaš, pripoveduješ, ne moreš pa prirejati shodov ali soliti pameti. Za svojo mizo je vsakdo blizu in daleč od tistega, ki mu sedi nasproti. /…/ Na tem mestu /…/ ni prostora za lažne preroke, ki s praznimi obljubami o odrešitvi zavajajo vse, ki nestrpno in negotovo iščejo trenutno in nebolečo osvoboditev.«

Piše: Miha Kosovel
portret: Leo Caharija

(Objavljeno v posebni izdaji revije Outsider, Indigo, september 2017)

Outsider Indigo prejmejo naročniki revije brezplačno.

 

Prijavi se na Outsider novice

 

 

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiRegijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana
NaslednjiUrbane rastline: Breza – Betula pendulaNext
Povezani članki
Loading...
Arhitektura

Vesna in Matej Vozlič: Ureditev nabrežij Ljubljanice od Tromostovja do Zoisove ceste, vključno z ureditvijo Novega trga

28 aprila, 2018
ArhitekturaZbita zemlja

blaanc: Hiša v vinogradu

2 julija, 2020
Arhitektura

Vražji vrtec: državno uničevanje dediščine*

14 marca, 2017
Arhitektura

Arhitektura: Vila Sončnica

27 decembra, 2019
Arhitektura

Darja Valič: Kavarna v dvorcu Lanovž

13 januarja, 2020
Arhitektura

Srđan Nađ: Unité d’habitation sredi Aljaske

29 julija, 2020
Arhitektura

AA nanotourism: Letna rezidenca Dunajskih dečkov

11 februarja, 2022
ArhitekturaStanovanjske politike

Stanovanje za naše razmere 2

2 novembra, 2017
1 2 … 183
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
#30 / GOZD ◼️ Gozdovi obsegajo 30 % površine plane…
#30 / GOZD ◼️ Gozdovi obsegajo 30 % površine plane…
Hiša MM Avtor projekta: Žiga Ravnikar, Eva Senekov…
Hiša MM Avtor projekta: Žiga Ravnikar, Eva Senekov…

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo