Kavarno izberem po intuiciji. Kot obleke zjutraj. Včasih si za izbiro vzamem čas tudi kak dan prej, včasih posežem po že preverjeni različici in včasih grem kar za nosom. Eksperimentiram. Hvala vsem dunajskim kavarnam! Njihov obstoj je zame neprecenjljiv. Več kot 2.500 jih je v mestu. Mesto kavarn je celo namenski cilj, na katerem mesto gradi, ter zaradi česar je UNESCO dunajske kavarne uvrstil med kulturno dediščino. Prvo kavarno so tu odprli leta 1683, kar sto let pred prvo ljubljansko. Po hudem turškem obleganju, ki je Dunajčane skoraj do konca oslabil z epidemijo koz in kar desetkrat številčnejšo turško vojsko, ni manjkalo veliko, da bi mesto padlo. Okrepitev vojske s pomočjo sosednjih držav, ter vreme, dež in predvsem dunajski veter, ki je prinesel prve znake zime, je Turke prestrašil. Odvihrali so tako nenadoma kot so prišli. Za sabo so v naglici, poleg drugega bogastva, pustili vreče dunajčanom nepoznanega zrnja, za katerega so ugibali, da gre za hrano za kamele. Od tu naprej se zgodovinarji še vedno prepirajo, kateri je bil tisti mož, ki je znal zrno spremeniti v opojno pijačo, prvi naredil kavo, dobil koncesijo za odprtje kavarne in točenje kave. Nekaj je zagotovo res. Turki, ki jih je poln tudi današnjin Dunaj, so za sabo pustili bogastvo, ki so ga dunajčani še oplemenitili, iz njega naredili tradicijo in način življenja. Temelji dunajskih kavarn so tako trdni, da je kavarna lahko tradicionalna v svojem ambientu, arhitekturi, načinu strežbe in ponudbi, ali po drugi strani popolnoma nova, sodobna kavarna, z modernim interierjem, na pol začasno postavitvijo, konceptualno novostjo, a še vedno bo obred od naročanja in izbire vrste kave, same postrežbe z obveznim kozarcem vode na pladnju, do namena pitja kave v kavarni ostal enak.
Turki oblegajo Dunaj, – Badisches Landesmuseum
V pravi dunajski kavarni vedo, da se kava nikoli ne popije na hitro. Za njo si vzamemo čas, in ko natakar pristopi drugič, ni zato, da bi priganjal za račun, temveč zato, da dolije vodo v izpraznjen kozarec.
In še nekaj sem si poleg kave naročila danes. Kifeljček (Kipferl); pekovski priboljšek h kavi, ki je prav tako pod turškim vplivom v času njihovega obleganja, dobil koničasto, zavito obliko lune.
Piše: Špela Leskovic
