Plečnikov stadion za Bežigradom v Ljubljani že desetletja čaka na prenovo. Nedavno je bila zavrnjena vloga za gradbeno dovoljenje kontroverznega projekta, izbranega na mednarodnemu natečaju, ki ga je organiziral investitor skupaj z MOL leta 2007. Vloga je bila zavrnjena na podlagi neskladnosti predvidenega posega s smernicami spomeniškega varstva. Kaj zdaj?
Arhitekt Arne Vehovar verjame, da je dozorel čas, da se začnemo o prostoru pogovarjati drugače. Zato je napisal peticijo za ohranitev Plečnikovega stadiona v prvotni obliki. Peticijo si lahko preberete in jo podpišete na tej povezavi (peticija). Povprašali pa smo ga o morebitnih strategijah, ki spremljajo peticijo, da bi dosegla svoj namen:
Kakšen je namen peticije in komu bodo podpisi predani?
Peticija bo poslana naslovnikom – OKS in MOL. Ob uradnih naslovih tudi na čim več naslovov vključenih posameznikov in upravnemu odboru OKS. Informirali bomo tudi Mednarodni olimpijski komite. Seveda bomo poslali tudi županu, podžupanu in mestnim svetnikom MOL ter na Ministrstvo za Kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport in Ministrstvo za gospodarstvo …
Kakšni so predvideni naslednji koraki po peticiji, da bi uresničili njen namen ohranitev Plečnikovega stadiona?
Naslednji koraki še niso definirani, vsekakor pa bi bilo koristno, da bi se delegacija prvopodpisnikov, mogoče razširjena še s kom, najavila na sestanek pri tistih, ki se lahko odločijo v pravo smer. Pred tem bomo poskusili pripraviti tudi oceno stroškov prenove in vzdrževanja in predlog(e) glede uporabe.
Kakšno strategijo bi predlagali, da bi se stadion prenovil in kakšna bi bila optimalna vloga prenovljenega stadiona v urbanem prostoru?
Cilj je, da se spomenik obnovi skladno z varstvenim režimom in postane javno dostopna športno parkovna površina. Za določitev programa, načina upravljanja in vzdrževanja, bi bilo treba organizirati čim širšo javno razpravo in vzpostaviti način širokega soodločanja in participacije. Vsekakor bi stadion lahko služil tudi kot prostor za prirejanje javnih dogodkov (cilj ljubljanskega maratona…) in koncertov na prostem, kar bi v veliki meri lahko pokrilo stroške vzdrževanja.
Kako gledate na površine ob stadionu? Do kakšne mere jih je smiselno pozidati?
Vrtovi Fondovih blokov so v sodnem postopku glede lastništva. O tem, komu pripadajo sicer ne bi smelo biti dileme. Prav bi bilo, da ostanejo javno dostopni vrtovi prebivalcev Fondovih blokov, ne glede na odločitev sodišča. Je pa tudi tu treba najti smiseln način upravljanja in vzdrževanja. Trikotnik ob Samovi se lahko pozida skladno z določili varstvenega režima za spomenik. Razmisliti pa velja o možnosti delne pozidave robov sosednje jame.
Kako bi vključili širšo javnost k prenovi stadiona? Menite, da bi bil smiseln nov natečaj?
Nov natečaj bi bil absolutno smiseln in potreben. Verjetno celo dva. Prvi – urbanistično programski- kot iskanje možnih uporab prostora, ki bi služil kot osnova za javno razpravo
in drugi – arhitekturno oblikovalski – ki bi ponudil optimalne rešitve arhitekturnih posegov na območju spomenika, ki bodo za optimalno delovanje seveda nujno potrebni.
Pogovarjal se je: Matevž Granda
