Pri reviji Outsider že vse od prve številke naprej spodbujamo sonaravne načine gradnje in raziskave naravi prijaznih materialov. Organizirali smo konference, festivale in arhitekturne natečaje, s katerimi poskušamo spodbuditi izmenjavo znanj in prispevati k osveščenosti o bolj zelenih načinih gradnje. Eden najbolj perspektivnih je zaradi kombinacije izjemno nizkega ogljičnega odtisa in možnosti gradnje masivnih zidov tudi gradnja z zbito zemljo. Zemlja je osnovni material, v Sloveniji povezan z lokalno identiteto in tradicijo. Arhaične tehnike želimo pri reviji Outsider v seriji delavnic posodobiti in prilagoditi za uporabo v sodobni arhitekturi.
Tudi zato, ker gre za enega najbolj okolju prijaznih gradbenih materialov, se ilovnata gradnja v razvitem svetu začenja v zadnjih letih ponovno uveljavljati. Eden od pionirjev gradnje z zbito zemljo v Evropi je Martin Rauch, s katerim večkrat sodelujemo in je pri našem raziskovanju pogosto v vlogi mentorja. Najbolj uveljavljena sodobna metoda gradnje nosilnih zidov z ilovico je tako imenovana gradnja z zbito zemljo (angl. rammed earth). Pripravljena mešanica ilovice, gline in peska z malo vode se nasuje v čvrst opaž in zbije ročno ali s pnevmatskim orodjem. Rezultat postopka je približno 8 cm debela trdna plast zemlje. Postopek se ponavlja, dokler ni zid zgrajen. Opaž lahko odstranimo takoj, zid pa se suši še nekaj tednov. Ilovica, ki jo uporabljamo za gradnjo, je odpaden material pri infrastrukturnih izkopih (npr. ob gradnji cest) ali na gradbiščih objektov.
Outsider je letos sodeloval na mednarodnem razpisu, ki ga je organiziralo raziskovalno središče CIRCE (Creative Impact Research Centre Europe) s podporo nemške vlade. Strokovna žirija je izmed 350 podjetniških idej iz vse Evrope izbrala 13 inovativnih projektov. Naš projekt razvoja modularnega sistema za gradnjo z zbito zemljo je bil edini slovenski predstavnik v kategoriji »preizkus koncepta«. Naš cilj je bil razviti modularni sistem gradnje, s katerim bodo vse faze gradnje z zbito zemljo postale primernejše za splošno rabo v arhitekturi. Za izhodišče (osnovni modul) smo vzeli vogal zidu – konstrukcijsko samostojen element.
Najprej smo želeli v praksi preveriti potenciale in omejitve modularnega sistema, ki temelji na osnovnih gradnikih iz zemlje. V ta namen smo organizirali mednarodno delavnico za študente arhitekture. Konec julija je naš Center za gradnjo z zemljo gostil deset študentov iz Slovenije in Avstrije. Skupaj smo se učili osnov gradnje z zbito zemljo in ustvarjanja keramičnih ploščic s tehniko raku. Večji del tedna pa so udeleženci razvijali vrsto različnih eno- in večstanovanjskih stavb, ki so potrdile fleksibilnost in različne možnosti uporabe našega sistema, zlasti v kombinaciji z drugimi vrstami konstrukcije (npr. z lesom).
V drugi fazi smo se posvetili gradnikom oz. modulom našega sistema gradnje. V avgustu smo v seriji dvo- in trodnevnih delavnic raziskovali različne tehnologije opaža, pri čemer so nam bili v pomoč strokovnjaki iz podjetja Doka, specializiranega za opažne tehnologije. Preizkusili smo različne načine priprave ilovnate mešanice in zbijanja zemlje. Kot najpomembnejši pridobitvi sta se izkazala horizontalni mešalec in pnevmatični butalec (kot smo poimenovali orodje za zbijanje), s katerima smo lahko gradnjo bistveno pospešili.
Konec avgusta smo izdelali dva kompleta lesenega opaža, s katerim smo želeli v praksi nekajkrat preizkusiti najbolj kompleksen del našega sistema – vogalni modul. V ta namen smo na posestvu Centra za gradnjo z zemljo zasnovali paviljon, sestavljen iz štirih vogalnih modulov, prekritih z leseno streho. Paviljon smo postavili septembra v seriji petih krajših delavnic.
Vzporedno z razvojem modularnega sistema gradnje z zemljo je naš sodelavec arhitekt in oblikovalec Gašper Fabijan zasnoval serijo predmetov iz zbite zemlje. Njihova zasnova izhaja iz oblike kocke, ki se uporablja za testiranje trdnosti zbite zemlje. Serija predmetov pripoveduje zgodbo o Zemlji: njeni preteklosti, sedanjosti, prihodnosti in našem mestu na tem krhkem planetu. Razstava predmetov je skupaj s projekti, ki so jih izdelali udeleženci na julijski delavnici, na ogled v prostorih Centra za gradnjo z zemljo. Ogled je možen ob predhodni najavi.
Projekt, ki sva ga vodila Matevž Granda in Patrik Benedičič, smo predstavljali na simpoziju CIRCE v Berlinu, ki je potekal med 29. 11. in 1. 12. V okviru simpozija je urednica Nina Granda sodelovala na okrogli mizi, tematsko posvečeni vplivu kreativnosti.
V nekaj mesecih smo skozi raziskave, eksperimente in delavnice pokazali, da je sistem gradnje z zbito zemljo, kot ga predlagamo, izvedljiv in smiseln. Naše raziskovanje se s koncem projekta seveda ni zaključilo: nasloviti želimo tudi druga tveganja, povezana z ilovnato gradnjo, kot je npr. potresna varnost tovrstnih konstrukcij. Sčasoma želimo sistem razviti do te mere, da bo smiseln za uporabo v stanovanjski gradnji, že sedaj pa vidimo velik potencial sistema za gradnjo manjših stavb, kot so paviljoni, stojnice, nadstreški, avtobusna postajališča in različne vrste urbane opreme.
Center za gradnjo z zemljo, v katerem organiziramo delavnice, raziskujemo in gradimo, pa je bil pred kratkim izbran med nagrajence Balkanskega arhitekturnega bienala z naslovom Back to the roots!, na katerega je bilo prijavljenih več kot 200 del iz osmih držav.
Pripravil: Patrik Benedičič
Foto: Jana Jocif
Modularni sistem za gradnjo z zemljo smo razvijali s podporo
Vsebine, ki jih objavljamo na spletu, so drugačne od vsebin v tiskani reviji. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih.
Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]
Hvala!
