… jaz bom dobo močne roke, ti pa malo manjšo rit.
O arhitekturi slovenskih zdraviliških centrov
Se zanimate za prenočitev med čateškimi Indijanci? Bi spali raje z gusarji? Sanjate o čokoladni kopeli ali čokoladni masaži? Morda o pivovski masaži v Laškem? Ste zasledili, da je v enih od znanih slovenskih term neki človek »novačil« zdraviliške goste za svojo mazaško operativno dejavnost? Sledite kaj zgodbi družine, ki je zapletena v klobčič denacionalizacijskega postopka v zvezi z nepremičninami druge znane zdraviliške destinacije? Veste, katere slovenske terme so danes v stečaju? Saj veste, kateri wellness je že nekaj let zapored nepremagljivo najboljši v Sloveniji?
Refren pesmi, uporabljen v naslovu, pove veliko, če ne skoraj vsega o arhitekturi domačih zdravilišč. Danes terme ali wellnessi, nekoč toplice ali zdravilišča, so vzorčni primeri potrošniške turistične arhitekture. Njihova zgodovina v Sloveniji ni prav dolga, sega šestdeset let nazaj, ko se je pretkala s konstituiranjem delavskega razreda in njegovega plačanega letnega dopusta. Tistih nekaj zdraviliških letovišč, ki jih imamo iz časa Avstro-Ogrske, smo v tem času »uspešno nadmodrili« (beri tudi nad-, pod-, pre-, za- in obzidali) z »novim duhom«. Turizem naenkrat ni bil več domena elite, »nacionaliziral« se je za vse. Gradile so se betonske hotelske džungle na prvovrstnih lokacijah, delavska letovišča, sindikalne depandanse, da družbenih prikolic in bungalovov niti ne omenjamo. Če se je pri nas takrat za kolektivnim turizmom skrivalo nadvladovanje množic v skupno in enoumno dojemanje sveta, je danes slika vendarle nekoliko drugačna. Danes so se v te iste strukture naselili gusarji, Indijanci, Rimljani, palme, škrati in groteskni klovni. Danes imamo potrošniški kaos. Zgodba iz ozadja pa ostaja na neki način podobna. Tudi danes gostje nismo subjekt, kot nas skušajo prepričati, ampak usmerjani objekt, predmet banaliziranja, včredenja in vodene konzumacije. Zjutraj zajtrk, potem prerivanje v termalni rivieri, ob 11:00 vod(e)na aerobika, morda zelen koktajl ali pivo v aqua baru, pohanček ob 12:00, spet riviera ali kratek sprehod okoli hotela, ob 17:00 odhod z dvigalom v sobo v tretje nadstropje, ob 19:00 končno večerja all you can eat, po njej animacijski program z duom Mirage, potem pa v sobi še malo TV-ja pred spanjem in večna skušnjava – pogledovanje v mini bar …
Kakšna je vloga arhitekture v tej vodeni predstavi turizma? Nezanemarljiva. Arhitektura daje turistični zgodbi fizično podobo. Iz nje lahko naredi vse ali nič. Pri tem je zanimivo, da je pri večini tovrstnih zgradb arhitekt anonimna, neznana oseba. Arhitektura s svojo pojavnostjo sporoča objektu, torej nam, uporabnikom, svojo bolj ali manj iz trte izvito ikonografijo in svetovni nazor turističnega vlagatelja, njegov odnos do lastne zgodovine in s tem tudi vizijo lastne prihodnosti.
Skupni imenovalec večine slovenskih zdravilišč je nerazumljiva, neštetokrat prezidana arhitekturna in urbanistična govorica, ki je po toliko predelavah videti, kot bi jo pod mizo zrisala prijatelj brkati arhitekt z dolgim usnjenim plaščem in zlatim pečatnim prstanom in njegov svak, ki izdeluje zimske vrtove.
Večini zdravilišč je skupno tudi pomanjkljivo prepoznavanje lokalnega konteksta ali celo lastnega zgodovinskega konteksta, ki se jim ponujata in nekaterim pred nosom propadata.
Zanimivo, skoraj vsa slovenska zdravilišča nas na svojih spletnih straneh prepričujejo s svojo čudežno zdravilno termalno vodo in dolgoletno tradicijo, ki sega do Rimljanov. Kot kaže, so Rimljani prišli v naše kraje prav zaradi slovesa naših term! Eden, plastičen, je še vedno tu (straši v hotelski recepciji enih izmed term).
Seveda imamo tudi nekaj svetlih izjem, za katere NIČ (ali vsaj skoraj nič) od zgoraj naštetega ne velja. Katere so, presodite, prosimo, sami. Predstavljamo izbor najbolj prepoznavnih slovenskih term.
TERME ČATEŽ
Terme Čatež se na svoji spletni strani pohvalijo, da imajo enega večjih termalnih vodnih parkov v Evropi. Je to res? Načrtujejo zgraditev zabavišča po vzoru italijanskega Gardalanda.
Leto zgraditve: prvi hotel zgrajen leta 1926, leta 1963 pričetek gradnje prvih večjih objektov zdravilišča
Arhitektura: ni podatka
ZDRAVILIŠČE RADENCI
Leta 1869 so z radensko slatino napolnili prvo steklenico. Avtor blagovne znamke Radenska s tremi srci je hrvaški zdravnik za bolezni srca dr. Ante Šarić, ki je bil poročen z Vilmo Hoehn, lastnico vrtin slatine in takratnega zdravilišča.
Leto zgraditve: prvi zdraviliški gostje leta 1882, ostali objekti zgrajeni v času Jugoslavije
Arhitektura: ni podatka
TERME DOBRNA
Dobrnske terme in termalni vrelec se prvič pisno omenjajo leta 1403. Pravi tvorec sedanjega zdravilišča je bil v prvi polovici 19. stoletja grof Ivan Hoyos. Zdravilišče je imelo v tistem času velik sloves. Po drugi svetovni vojni je bilo nekaj časa v rokah JLA. Leta 1979 so v neposredni bližini zdraviliškega kompleksa zgradili nov hotel s termalnim bazenom. Bogata arhitekturna dediščina 19. stoletja je neustrezno izkoriščena. Njen nekdanji blišč je samo še slutiti.
Na njihovi spletni strani nas namesto romantične vedute trenutno »pozdravi« anksiozna ženska z navijalkami na glavi in telefonom v rokah.
Leto zgraditve: 19.–20. stoletje
Arhitektura: ni podatka
MORAVSKE TOPLICE
Zase v termah pravijo, da so »veliki po širini ponudbe in značaju«.
Leto zgraditve: ni podatka
Arhitektura: ni podatka, razen za novi hotel Livada Prestige: Elite, d. o. o., Krško, in za apartmajsko naselje Prekmurska vas: Arhitekt Dugar, d. o. o.
Veliko zanimanje za bivanje in zdravljenje v Rogaški Slatini je v 19. stoletju povzročilo, da je prišlo do nove urbanistične zasnove zdravilišča in gradnje elitnih zdraviliških domov. Najreprezentativnejši je Grand hotel Rogaška (prvi Zdraviliški dom), zgrajen leta 1813 v značilnem klasicističnem slogu. Najprestižnejši hotel s petimi zvezdicami in nazivom superior, Hotel Aleksander, je od decembra 2015 v stečaju. V zadnjih dveh desetletjih je zdraviliški center priljubljena destinacija živahnega lastninjenja in stečajnih zgodb.
Leto zgraditve: najstarejši objekt zgrajen leta 1676, razcvet v 19. stoletju, ko postavijo prvi Zdraviliški dom, Hotel Styria s kopališčem, pokrito sprehajališče Vandelban (porušeno leta 1981), drugi Zdraviliški dom, Strossmayerjev dom, Slatinski dom, Zagrebški dom (prenovljen leta 1988), v začetku 20. stoletja zgradijo secesijsko Hidroterapijo, secesijski Ljubljanski dom, secesijski Hotel Soča, secesijski Hotel Trst, tretji Zdraviliški dom, Železničarski dom, Beograjski dom, hotel Slovenski dom, po 2. svetovni vojni pa leta 1964 novo 12-nadstropno Terapijo in kasneje še Hotel Donat ter leta 1982 Hotel Sava
Arhitektura klasicističnih hotelskih domov 19. stoletja: ni podatka
Arhitekturna zasnova Hotela Slovenija: Jože Plečnik, 1938
Jože Plečnik je leta 1926 prenovil neoromansko zdraviliško kapelo sv. Ane.
Arhitektura Hotela Donat: Borut Pečenko, 1974, celovita prenova hotela leta 2010: Api arhitekti, d. o. o.
Arhitekti prenove in dozidave Aparthotela Slatina: Api arhitekti, d. o. o., 2003
Arhitekti prenove Grand hotela Rogaška: Api arhitekti, d. o. o., 2004
Za ostale objekte ni podatka o arhitektih.
RIMSKE TERME
Stari Rimljani naj bi že leta 39 pr. n. št. prav na mestu današnjih term zgradili bazene s toplo in hladno vodo. Od konca 2. svetovne vojne do leta 1991 je Rimske terme upravljala in za lastne potrebe uporabljala JLA. Zdaj so odprte tudi za nas. Na steni novega termalnega bazena piše: Non vini vi no, sed vi no aquae. (Ne plavam po zaslugi vina, ampak vode.)Leto zgraditve novega hotelsko-termalnega kompleksa: 2009–2011, ostali objekti: 19. stoletje
Arhitektura novega hotelsko-termalnega kompleksa: Arhiveda, d. o. o.
THERMANA LAŠKO
Na svoji spletni strani pravijo, da naj bi bila skrivnostna moč laških termalnih vrelcev znana že rimskim legionarjem. Res? Osrednji termalni objekt ima veliko pomično stekleno kupolo.
Leto zgraditve Wellness parka Laško: 2006–2010, za ostalo ni podatka
Arhitektura Wellness parka Laško: Studio Rebeka, d. o. o., notranja oprema: Elastik, v. o. f., Amsterdam
Arhitektura Hotela Zdravilišče Laško: Studio Rebeka, d. o. o.
TERME DOLENJSKE TOPLICE
Na svoji spletni strani imajo zapisano, da sta spletna iskalnika hotelov TripAdvisor in Trivago uvrstila Hotel Balnea med sedem najboljših wellness hotelov v Evropi.
Leto zgraditve: prva kopališka stavba je bila sezidana v 17. stoletju, wellness hotel Balnea leta 2008, za bazenski kompleks ni podatka
Arhitektura Hotela Balnea: D&K arhitekti, d. o. o., za ostale objekte ni podatka
WELLNESS CENTER TERMALIJA
Nominacija za Plečnikovo odličje leta 2005.
Leto zgraditve: 2004
Arhitekt: Enota, d. o. o.
WELLNESS ORHIDELIA
Nagrada zlati svinčnik 2009, v ožjem izboru za nagradi World Architecture Festival Award 2009 in Contractworld Award 2010, srebrna medalja IOC/IAKS Award 2011 in 3. nagrada Pool Vision 2012 v kategoriji Spa
Leto zgraditve: 2009
Arhitekt: Enota, d. o. o.
THALASSO SPA LEPA VIDA
Prostorska zasnova zdraviliškega objekta upošteva geometrijo tradicionalne solinarske krajine.
Leto zgraditve: 2013
Arhitektura: PIA Studio, d. o. o.
TERME PTUJ
Pri njih se lahko kopate v bazenskem kompleksu, zgrajenem v stilu starih Rimljanov, in spite tudi v sodih za vino. Zakaj? Na svoji spletni strani se pohvalijo, da imajo največji toboganski sistem v Sloveniji. Je to res?
Leto zgraditve Grand hotela Primus: 2007; za ostalo ni podatka
Arhitektura Grand hotela Primus: Elite, d. o. o., Krško; za ostalo ni podatka
Članek je bil objavljen v Outsider #06, junij 2016.
