Dragi bralci, upamo, da tudi vi uživate v poletju. V skladu z aktualno sezono bi vam radi predstavili osebni izbor poletnega čtiva sodelavcev uredništva revije Outsider. Priporočamo za branje na plaži ali v kavarni. Poleg najnovejše številke revije Outsider, seveda.
Izvolite prebrati nekaj naših priporočil, 1. del:
Matevž Granda, urednik in umetniški direktor, priporoča:
Vesolje zgodb, Sašo Dolenc, Kvarkadabra – društvo za tolmačenje znanosti, 2017
Ko govorimo o literaturi za na plažo, redko pomislimo na knjigo o znanosti. Običajno imamo v mislih lahkotno in napeto zgodbo, ki nas bo razvedrila v našem zasluženem brezdelju. In knjiga Vesolje zgodb je prav to. Napeta, lahkotna in razburljiva knjiga. V šestih poglavjih nas popelje skozi različna področja človeške znanosti, od zgodovine, aktualnih spoznanj in do uvida prihodnosti. Knjiga Vesolje zgodb je obvezno branje, če ne želite, da vas povozi čas.
In ljubezen tudi, Drago Jančar, Beletrina, 2017
Na naslovnici knjige je fotografija Maribora v času nemške okupacije. Hotel Orel je preimenovan v hotel Adler (lastnik je moral kupiti le dve novi črki). Na fotografiji sta med drugimi Sonja, študentka medicine in Ludwig (Ludek) Mischkolnig, oficir SS. Prva je zaljubljena v Valentina Gorjana, osumljenega sodelovanja s partizani, drugi je njegov rabelj. Usodni ljubezenski preplet glavnih junakov romana se dogaja v prelomnem zgodovinskem okvirju: »Zlo je prišlo nad nas. Kot nevihtni oblak.« V času iskanja sprave knjiga odpira osebni pogled na čas 2. svetovne vojne in po njej, kjer še zdaleč ni bilo vse črno – belo.
Le Corbusier, A life, Nicholas Fox Weber, Knopf, 2008
Prva celovita biografija velikega arhitekta 20. stoletja Le Corbusierja je izšla šele leta 2008, 43 let po njegovi smrti. Avtor je preučil vsa ohranjena pisma, dokumente in druge vire za podrobno (848 str.) rekonstrukcijo življenja arhitekta, ki je že pred smrtjo veljal za preroka. V knjigi sledimo zgodnjim letom, obdobju odraščanja v idiličnem okolju švicarskih alp, mladostniških popotovanjih po Italiji, Avstriji, Dunaju (iskal je zaposlitev pri Josefu Hoffmannu), Balkanu in Grčiji. Bil je strasten arhitekt, ki je aktualne vladajoče režime videl le kot orodje za realizacijo svojih zamisli. Zato je odšel leta 1928 v Moskvo in hvalil zasluge komunizma, kasneje je hvalil ideje Mussolinija, in verjel da bo Hitler v okupirani Franciji prinesel čudovito preobrazbo družbe. Po njegovem zlomu je delal za začasno vlado Charlesa de Gaulla. Knjiga bo zanimiva vsem, ki želijo spoznati rojstvo modernizma osebno.
Miloš Kosec, urednik spletne strani, priporoča:
W. G. Sebald: Austerlitz – Beletrina, 2005
Austerlitz je večni popotnik skozi lastno in evropsko nerazčiščeno preteklost 20. stoletja. Duhove, ki nas ne bodo nikoli zapustili, Sebaldov mojstrski jezik z nekaj najlucidnejšimi opazkami o stari in bolj sodobni arhitekturi neizbrisno umesti med stene in zidove, kjer strašijo. Za vse, ki se na potovanjih počutijo bolj doma (čeprav ne nujno tudi bolj domačno) kot za matičnim ognjiščem.
Mojca Kumerdej: Kronosova žetev – Beletrina, 2016
Šestnajsto stoletje s protiturškimi boji, kmečkimi upori, reformacijo in katoliško reakcijo nas kot narod ne le ključno definira, ampak nas vsaj v obliki kulturnega boja še vedno preganja. Da politika in družba izpred štirih stoletij neprijetno spominjata na sodobnost (ali je ravno obratno?), nas v epski freski neke kulture (in ne toliko nekega časa) spomni še sveži mojstrski roman Mojce Kumerdej. Za vse, ki razumejo, da je dober zgodovinski roman antiteza eskapizma.
Rebecca West: Black Lamb and Grey Falcon – Macmillan & Co., 1946
Več kot tisočstranski potopis po Kraljevini Jugoslaviji izpod peresa slavne angleške pisateljice, ki jo je obiskala le nekaj let, preden jo je druga svetovna vojna zlomila v prah. Rebecca West sicer takratno Slovenijo povsem preskoči (verjetno, ker ji predstavlja vse premalo »slovansko« izkušnjo), vendar pa v svoji izredno slikoviti in ponekod preveč zanosni prozi ne prezre brezštevilnih notranjih trenj države, ki razpada, še preden se je zares rodila. Za vse, ki želijo združiti branje enega najboljših svetovnih potopisov z vživljanjem v regionalnon ozračje tik pred grozečo nevihto druge svetovne vojne.
Chiaretta Sarfatti, članica uredniškega sveta, priporoča:
Djuna Barnes, Selected Works, Farrar, Straus & Cudahi, New York 1962
K tej knjigi se vedno znova vračam. V njej so skupaj objavljeni roman Nočni gozd (ki ga imate Slovenci tudi prevedenega v svoj jezik), drama Antifona (ki jo prav tako imate prevedeno, a prevod še ni izšel) in zbirka kratkih zgodb Spillway (torej Odtok) … Zame je višek drama Antifona, ki docela neusmiljeno razgradi simbolne mehanizme, na katerih je zgrajena naša civilizacija; T. S. Eliot je rekel, da je tretje dejanje te drame atomska eksplozija v jeziku. Branje te drame je zame vedno znova totalna osvoboditev. Knjigo priporočam vsem.
Ezra Pound, The Cantos, New Directions, New York, 1996
Ena mojih največjih inspiracij; najbolj heroičen poskus epske poezije v obdobju, ko se je kaj takega zdelo nemogoče. In ravno to, v čemer je Pound tako radikalno zgrešil, daje temu poskusu najglobljo resničnost … V strukturnem smislu … Priznam pa seveda, da sem tudi na tisto zgrešeno na poseben način sentimentalno vezana – ko na primer preberem verze o Mussoliniju in Chiaretti Petacci … Moja sorodnica, ki se je pisala tako kot jaz, je bila, kot je znano, dolga leta tesna Mussolinijeva sodelavka, Chiaretta pa je moje ime … Knjigo priporočam vsem.
Miklavž Komelj, Liebestod, založba Goga, 2017
Z Miklavžem Komeljem sem delala intervju za Outsider v njegovi beneški palači in od takrat naprej sem z divje bijočim srcem pričakovala izid te knjige; prebrala sem jo z navdušenjem v eni noči; zdi se mi celo, da je najin intervju vplival na nekatere verze. Forte come la morte. Zato izkoristim vsak trenutek, da delam reklamo za to knjigo, ki jo prav tako priporočam vsem.
2. del priporočil objavimo v naslednjem tednu.
