V petek in soboto, 9. in 10. oktobra, je potekal Outsiderjev festival Orodja za boljše bivanje. Letos je zaradi ukrepov za preprečevanje epidemije potekal izključno preko spletnega prenosa. Prvi večer je bil posvečen kulturni dediščini, drugi večer pa pogovoru o časopisih in medijih.
Govorci prvega večera so v skladišču Monfort v Portorožu odpirali različne poglede na pomen in problematiko ohranjanja kulturne dediščine. Falvio Bonin, kustos Pomorskega muzeja Sergeja Mašere iz Pirana je v uvodnem predavanju predstavil bogato zgodovino pridelovanja soli na Jadranu in še posebej v Sečoveljskih solinah, ki so edine še ohranjene soline na širšem območju. Opozoril je, da je zgodovinska substanca zelo krhka. Pokrajino, ki jo današnji sprehajalec lahko doživlja kot romantično prizorišče ruševin nekdanjih solinarskih hiš, bo obiskovalec čez desetletje doživljal le še kot prazen prostor nekdanjih solin. Dediščina, ki je nastajala skoraj tisočletje, bo v manj kot stoletju izginila.
V drugi predstavitvi je Miloš Kosec duhovito prikazal, kako zgodovina plete niti, ki so včasih bolj prepletene, kot si mislimo. Ob gradnji novega islamskega centra v Ljubljani so se nekateri nasprotniki spraševali, kaj bi rekel Herbard turjaški. Ta je bil pred pol stoletja obglavljen v času turških vpadov. Njegovo glavo in glavo sina Volka Engelberta so sorodniki odkupili od turkov, ki so za izkupiček zgradili mošejo Ferhadija v Banja Luki. Dediščina ni nikoli zaključen proces. Sloji se nalagajo stoletja. Zato tudi obnova dediščine zahteva premislek in čas.
Robert Dolinar je predstavil praktičen primer prenove objekta v Šentjoštu. Kot pravi, je bolje stopiti korak nazaj in se umakniti dediščini. Ko pa dodamo kaj lastnega, kjer je to treba, naj bo izjava jasna in močna. V tem duhu je subtilna prenova rešila historični objekt pred rušenjem in novogradnjo, kot je bilo prvotno načrtovani. Robert Dolinar pa nas je v svoji predstavitvi popeljal vse od Japonske tradicionalne gradnje, do njegove aktualne naloge, prenove pol stoletja stare kapele v Rimu.
Idrija slovi po čipkah, žlikrofih in rudnikih živega srebra. Le redki pa se zavedajo stavbne kulturne dediščine idrijskih rudarskih hiš. Teh je bilo nekdaj veliko in so zaznamovale krajino. Danes jih izpodrivajo generične novogradnje. Alenka Korenjak pa je pred leti zaznala pomen te edinstvene tipologije in v okviru zavoda prostoRož izvedla temeljno raziskovalno delo o stanju na terenu. Rezultat predanega raziskovalnega dela so tudi trije projekti, ki čakajo na skorajšnjo realizacijo, s katerimi bi spodbudili k sodobni prenovi te edinstvene dediščine.
Zaključna predstavitev se je osredotočila na Outsiderjev natečaj Solinarska hiša, ki smo ga razpisali pred letom dni. Matevž Granda je predstavil aktivnosti, ki so bile izvedene v zvezi z realizacijo objekta, ki pa jo je epidemija virusa upočasnila. Nadejamo se, da bo zima in spomladanski čas prinesel ugodne pogoje, da začasni objekt postavimo prihodnjo pomlad.
Dediščina je neusahljiv vir pogovorov, inspiracij in tudi odgovornosti.
Drugi večer festivala je potekal v ljubljanski Švicariji, prav tako brez občinstva, le z živim prenosom preko spleta. Posvečen je bil pogovorom o časopisih in predstavitvi posebne edicije revije Outsider: Med vrsticami. Gosta večera sta bila Klara Širovnik in Marko Crnkovič, gostiteljica pa Nina Granda, avtorica intervjujev, zbranih v knjigi. So tiskani časopisi v sodobnem času problem ali izziv? Je bolj problematična medijska svoboda ali medijski aktivizem?
Foto: Jana Jocif
Projekt je del partnerske mreže Platforme Center za kreativnost. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.
