Situacijo, ki smo ji priča ob pojavu koronavirusa, smo v preteklih desetletjih lahko že neštetokrat preigrali v kinodvoranah ali pred televizijskimi zasloni v filmih katastrofe (priporočam Soderberghovo Kužno nevarnost / Contagion). Videli smo, kaj pomeni prihod nove bolezni, strah pred nevidnim smrtonosnim, kaj pomeni karantena, zaprte šole, prazni javni prostori, vojska na ulicah. Videli smo tudi, kar nam na srečo realnost še ni prinesla, kaj lahko sledi zlomu družbenega sistema, ko človeku postane nevaren tudi drugi človek, in ne le virus. Prestolnica sosednje države pa je pretekli konec tedna doživela scenarij, na katerega je niti filmi niso morali pripraviti.

Kot da epidemija Covid-19 ne bi bila dovolj, je Zagreb v nedeljo zjutraj ob 6:24 stresel še potres. Nekaj stavb je končalo v ruševinah, odlomil se je zvonik katedrale in kar je bilo morda še najhuje, majala so se tla stanovanj, ki so v tem času pomenila osnovno celico samoizolacije in ki bi morala predstavljati varno zatočišče pred zunanjim svetom, v katerem divja virus. Stanovalci višjih stavb so zbežali na prosto in dilema, pred katero so bili postavljeni po koncu potresa, je bila grozna: ostati zunaj izpostavljen virusu, ali vrniti se v stanovanje in tvegati nove potresne sunke.

Doživeti potres v 12. nadstropju stanovanjske stolpnice, grajene pred letom 1963, ko so bili sprejeti prvi predpisi o protipotresni gradnji pri nas, je vse prej kot prijetna izkušnja. Instinktivnemu strahu pred tresočimi se tlemi se pridruži povsem racionalen strah zaradi zavedanja, da stavba ni potresno varna in da se lahko poruši. Zagrebški potres se je čutil tudi pri nas in prav verjetno je marsikoga, ki v zadnjih mesecih bere o nevarnostih potresa v Ljubljani, spreletela misel, da je morda prav to tisti potres, ki se ga že nekaj časa bojimo.

Zagrebški potres je imel magnitudo med 5.1, popotresni sunki nekoliko manj. Po evropski potresni lestvici, ki meri predvsem intenzivnost in učinke potresa, je šlo za sedmo stopnjo potresa (VII EMS). Seizmologinja ga. Martina Čarman je za RTV Slovenija takoj po hrvaškem potresu povedala, da bi ob takšnem potresu v Ljubljani brez strehe nad glavo vsaj začasno ostalo okrog 55.000 ljudi.

Ljubljana sicer leži v območju osme intenzitete potresov po evropski potresni lestvici (VIII EMS) in temu moramo po sprejetju Evrokodov pri projektiranju novogradenj tudi prilagajati njihovo konstrukcijo. Seveda ni nujno, da se bo tak projektni potres tudi dejansko zgodil, predstavlja pa to ocenjeno 90% verjetnost, da v naslednjih 50 letih ne bo potresa, ki bi bil višje stopnje.  Potres VIII EMS je opisan kot: »Močan potres s težkimi poškodbami. Ljudje se s težavo obdržijo na nogah, tudi na prostem. Pohištvo se prevrača, težji predmeti popadajo na tla. Škoda na potresno varnih zgradbah je neznatna, slabše grajene so delno porušene. Padajo polomljeni dimniki, spomeniki in stene slabše grajenih zgradb. Zelo mehka tla lahko vidno valovijo, namočena se lahko utekočinijo. Možni manjši izbruhi peska ali blata iz tal.«

Slika 1: Potresna nevarnost Slovenije (vir: www.arso.gov.si)

Napovedovanje potresnih scenarijev je nehvaležno delo, pri nas ga sistematično opravljata predvsem Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje[1] in na lokalnem nivoju Oddelek za zaščito, reševanje in civilno obrambo Mestne občine Ljubljana[2]. Glede na študijo MOL iz leta 2015 živi 1.363 prebivalcev Ljubljane v stavbah, ki bi bile v primeru potresa VIII EMS popolnoma porušene, 9.341 pa v stavbah, ki bi se delno porušile ali poškodovale do te mere, da bi bile neprimerne za nadaljnje bivanje. Poleg najbolj prizadetih bi približno 93.000 Ljubljančanov v primeru potresa VIII EMS potrebovalo začasno nadomestno prebivališče, a bi se po prenovi lahko vrnilo v svoje stanovanje. Vsaj za nekaj časa bi torej brez strehe nad glavo ostalo precej več kot 100.000 ljudi.

Zanesljivih ocen o številu žrtev in ranjenih v primeru potresa VIII EMS ni moč podati. Uporaba prej navedenih številk o porušenih stanovanjih bi bila groba špekulacija, poleg tega pa je potrebno upoštevati tudi možnost potresa v dnevnem času, ko so ljudje v službah, šolah, na prireditvah in podobno. Prav tako je težko oceniti gmotno škodo takšnega potresa, vendarle pa je jasno, da so številke velikostnega reda nekaj milijard eurov. Sosednja Italija je v zadnjem času doživela kar nekaj potresov, ki lahko služijo za merilo. Potres pri L’Aquili leta 2009, ki je bil intenzivnosti VIII EMS, je imel za posledico gmotno škodo okrog 10 milijard eurov. To predstavlja približni znesek celoletnega državnega proračuna Slovenije! Takšen potres bi torej poleg vse ostale škode krepko zamajal tudi ekonomsko suverenost naše države.

Gradbena stroka danes pozna metodologije, s katerimi je možno relativno hitro izračunati odstotek potresne varnosti, ki jo starejša stavba nudi glede na današnje zahteve. Večina ljubljanskih blokov iz začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja, s katerimi sem se v zadnjem času srečal pri svojem delu (t.i. ‘socialistični’ bloki, s po štirimi nadstropji in brez dvigal), zagotavlja okrog 20% potrebne potresne varnosti glede na današnje standarde, nekateri celo samo 16%. Torej bi morale biti vsaj petkrat bolj varne, kot so. Petnajst ljubljanskih stolpnic, za katere smo iskali protipotresne rešitve v sodelovanju z Zavodom za gradbeništvo Slovenije in Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, zagotavlja manj kot 10% potrebne potresne varnosti. V vsaki od njih živi okrog 100 ljudi.

Slika 2: Energetska sanacija potresno nevarne stavbe – zakrivanje razpok s toplotno izolacijo.

Vendar pa država s svojo zakonodajo, s promocijami in predvsem s subvencijami vzpodbuja zgolj energetsko sanacijo stavb, medtem ko je njihova protipotresna utrditev vsaj v primerih stanovanjskih blokov skorajda onemogočena. Želite protipotresno utrditi stavbo? Seveda, potrebujete gradbeno dovoljenje z vsemi dolgotrajnimi postopki, 100% soglasje vseh etažnih lastnikov, država vam ne bo pomagala s finančnimi sredstvi, ker bi šlo za prelivanje javnega denarja v zasebno lastnino, kar pa evropska komisija ne pusti. Želite energetsko sanirati stavbo? Super, gradbeno dovoljenje ni potrebno, zadošča že 75% soglasje vseh etažnih lastnikov, država pa vam bo povrh vsega namenila subvencijo Ekosklada. Prelivanje javnega denarja v zasebno lastnino v primeru energetske sanacije Evrope ne moti – njen bogati sever pač ne pozna potresov, ima pa mrzle zime in močno industrijo izolacijskega materiala.

Zavest o pomanjkljivi potresni varnosti mnogih stavb pri nas se vendarle počasi krepi tudi med našim prebivalstvom, predvsem med lastniki teh stavb oziroma etažnimi lastniki stanovanj v blokih. Za zaskrbljene lastnike (ali kupce) stavb in stanovanj je že nekaj časa na voljo aplikacija Potrog, ki jo je razvil Zavod za gradbeništvo Slovenije, s katero je možno relativno enostavno oceniti potresno ogroženost svoje stavbe: http://potrog2.vokas.si/OceniSvojoStavbo. Vabljeni!

Tomaž Krištof, Studio Krištof d.o.o.

[1] http://www.urszr.si/slo/tdocs/ogrozenost_potres.pdf

[2] https://www.ljubljana.si/assets/mestna-uprava/842-8-2015-1-ocena-potresne-ogroenosti-mol-2015-objava.pdf

Naslovna fotomontaža: uredništvo Outsider

Celoletna naročnina

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja