Advertisement
Prostor 2
Prenova knjigarniških prostorov kot priložnost za odskok domišljije: LUDa knjigarna

Vzdolž Trubarjeve ulice, ki se vije skozi srce mesta, je nanizanih nekaj povsem unikatnih kotičkov. Od starinarnice Carniola Antiqa, ki me vedno začara s svojo izložbo vselej menjajočih se grafik, slik in predmetov (prispevek v Outsider#36), do Hiše eksperimentov, kjer lahko ležite na postelji iz žebljev. Če se sprehodite še malo višje po ulici, vas pot popelje do uredništva literarno-umetniškega društva Literatura, kjer je sedež založbe, vse od oktobra pa tudi domovanje Literaturinih knjig, ki so se znašle na poličkah v prenovljeni knjigarniški »dnevni sobi«, kot ji šaljivo rečejo na uredništvu. V upanju, da se bodo tako odprli za bralke in bralce so lani na založbi sklenili, da jim bodo ponudili tudi fizičen, ne le spletni nakup knjig in to kar na sedežu uredništva. Rezultat je samosvoj knjigarniški prostor, ki ga odlikuje oblikovalska zasnova Mateja Stupice, čigar budno oko je kar eno leto nadzorovalo prenovo. Na Literaturi vsekakor niso ubrali konvencionalnega pristopa in niso najeli arhitekta, ampak so Mateju, slikarju in vsestranskemu vizualnemu umetniku,  prepustili proste roke pri preobrazbi. Kot pove sam, je ključna beseda pri oblikovanju tega prostora zanj improvizacija, saj si je želel ustvariti prostor, ki bi bil poln slik, ilustracij, starin, pisanih predmetov in drugih detajlov, na katerem si lahko med branjem spočijemo oči. Tako lahko na stenah občudujemo mnoge njegove uokvirjene ilustracije pa tudi nekaj del Žige Kariža.

Matej Stupica je prostor snoval v tandemu s pesnikom, prevajalcem in urednikom Primožem Čučnikom. Sprva sta se lotila izdelave knjižnih polic oziroma enotnega knjižnega regala, ki je tudi centralna točka interierja, saj zaseda celo glavno steno nasproti oken. Police sta sestavila in pritrdila sama in sicer iz opek, ki so vzdolž votle, skozi katere sta speljala dolge navojne palice, nanje pa pritrdila police, ki so nastale iz starih šolskih miz, ki so jih razrezali pri podjetju Wood Mood. S policami sta tako tudi oblikovno udejanjila trenutni slogan, ki ga najdemo na kazalkah LUDe: »Knjiga je cegu. Vržte si jo v glavo!«. Iskanje šolskih miz se je izkazalo za podvig, med drugim sta se Čučnik in Stupica ponje odpravila vse do Celja, Stupičin prijatelj Fočo, ki dela na deponiji, pa jima je pomagal pri iskanju, saj sta imela specifično zahtevo in sicer da gre za stare šolske mize zelene barve, kot jih danes ne vidimo več.

Poleg polic izstopajo tudi Matejeve stenske poslikave. Vse podboje in prehodne oboke je pobarval rdeče, nato pa se je lotil ilustracij. Ker je v istem času oblikoval tudi logo knjigarne, ki je narejen iz prve fotografije lune, ki je bila kdaj posneta, je želel ilustracije povezati s podobo meseca. Zato se je odločil za motiv mesečnikov, oziroma ga je vodila želja naslikati nekaj, kar izraža norost in igrivost. Igriva je tudi dekoracija prostora nasploh, polna šare oziroma krame, ki sta jo s Čučnikom nabirala na različne načine, nekaj predmetov sta recimo dobila od Primoževega soseda, ki je zbiralec starin in odsluženih predmetov. Na eni izmed poličk stoji star radio v katerem je zagozden plastičen kit, ki ga je Matej dobil na bolšjaku, v kotu na mizi je zarjavel saksofon, ki je spomin na Primoževo otroštvo, na steni je pisan gobelin vrtnic. Matej je k dekoraciji sten povabil tudi lutkarja in umetnika Andreja Štularja, ki je prispeval leseno škatlico s figuro možiclja, ki bere drobno knjižico. Tla so prekrita z mehkimi preprogami, ki vabijo, da sedemo nanje, kar izraža splošno naravnanost na sproščenost v prostoru. Prostor diha, saj je zelo svetel, ker je skoraj cel »v izložbi« (stena, ki gleda na ulico, je pokrita z ogromnimi okni).

Knjižne police so narejene z namenom, da bi bile knjige na njih razstavljene tako, da ne kažejo hrbtenic, ampak naslovnice, kar je zagotovo posebnost. Delo na knjigarni je namreč spremljalo Literaturino prenovo revije Literatura, ene najstarejših literarnih revij pri nas, ki je dobila novo podobo, prva številka lanskega letnika pa se je ukvarjala prav z vprašanjem oblikovanja knjig. Žive in prepoznavne naslovnice so tako izhodišče za dialog z drugo opremo prostora, pove Stupica. Nekonvencionalna je tudi razsvetljava, saj so poleg glavnih dveh luči, ki sta zgolj goli bučki, na policah nameščeni kar barvni reflektorji, ki zvečer ustvarijo bolj pridušeno atmosfero.

Prostor, po katerem se lahko sprehodite in v njem listate knjige, je povezan z manjšo pisarno, ki jo od glavnega prostora ločuje zavesa. Za to zaveso so uredniški prostori. Kot je povedala urednica in predsednica društva, Veronika Šoster, se je ideja za namenski prostor prodajalne knjig porodila že dolgo nazaj, ob prvi ediciji Literaturinega festivala Prepišno uredništvo. Založba se je nato dvakrat selila in naposled našla svoje zatočišče na Trubarjevi.

»Ko smo na lastne oči doživeli, kako živahna ulica je Trubarjeva, in kako širna je naša nova izložba (še nikoli prej je nismo imeli!), smo ugotovili, da prostor kar kliče po druženju in debatiranju.« pove Šoster.

Tudi prostor LUDe knjigarne je zasnovan za druženje, saj namesto ozkega prostora s policami ponuja velik osrednji prostor, kjer se ob dogodkih postavi stole, knjige pa so zložene povsod ob stenah, tako da je obiskovalec resnično »obkoljen« z njimi. V tej odprtosti se kaže tudi želja Mateja Stupice, da bi se prostor spreminjal z ljudmi, ki ga bodo naseljevali. Poudaril je, da je knjigarna večno delo v nastajanju, saj bo sproti dodajal še nove predmete, z novimi knjigami, dogodki v knjigarni in ljudmi, ki jo bodo uporabljali tako za literarne večere kot za čitalniški prostor, pa bo resnično zaživel. LUDa namreč gosti tudi branja in okrogle mize, program dogodkov pa založba natisne kar na okna, da pritegne pozornost mimoidočih.

Bivanje in delo v takšnem prostoru že zgolj zaradi kopice živih barv ustvarja prav posebno vzdušje in izžareva pozitivno energijo. Kot še dodaja Stupica, je namen bolj sproščenega pristopa k podobi knjigarniškega prostora tudi izraz želje, da bi bil prostor živ organizem, ki bi spodbujal k premisleku o tem, kako prostore naseljujemo ljudje in kako se spreminjajo glede na namenskost. Pobuda za to pa so bile knjige.

 

Projekt: Prenova knjigarne LUD Literatura
Prostorska zasnova (prenova): Matej Stupica in Primož Čučnik

Leto izvedbe: 2023

Napisala: Liu Zakrajšek
Foto: Lucija Rosc

Mailchimp brez napisa

Dobrodošli na spletnem portalu

Vsebine spletne strani so drugačne od vsebin v reviji! Z naročnino omogočite nastajanje visokokakovostne vsebine o kulturi, arhitekturi in ljudeh.