Idrijska rudarska hiša je vrsta arhitekturne gradnje, ki je značilna za Idrijo, danes del UNESCO svetovne dediščine. Največ tovrstnih hiš je bilo zgrajenih v “stoletju rudarske hiše” med leti 1776 do 1876, ko je ta tip gradnje zaznamoval podobo mesta. Delno vkopana v pobočje, visoka bela pročelja, številna simetrično (3-3-4-1) razporejena majhna okna, strm naklon strehe, z belim ometom skrita lesena gradnja ter dom več družinam, s tudi prek 30 stanovalci, dajejo tem hišam izjemno monumetalen videz, ki pa je med vojnama in s prihodom novih materialov in načinov gradnje po drugi svetovni vojni pričel bledeti. Bodo v 21. stoletju povsem izginile ali pa jih čaka novo življenje?

S tem izzivom se ukvarjajo interdisciplinarni partnerji Prostorož, Idrija 2020 in Kombinat arhitekti, ki so v okviru projekta ‘PIRH – Prenova spomeniško zaščitenih stanovanjskih stavb’ v enoletnem procesu opravili popis hiš, intervjuje z lastniki, zgodovinarji in strokovnjaki, ter pripravili katalog praktičnih ukrepov za prenove idrijskih rudarskih hiš, ki lahko služi pri manjših in srednjih prenovah. Kot primer, kaj je mogoče storiti pri obsežnejših prenovah, pa je bil na primeru hiše Trnovec pripravljen projekt za izvedbo rekonstrukcije tega spomeniško zaščitenega objekta v dvostanovanjsko hišo z dvema prostornima in svetlima stanovanjima ob spoštovanju dediščine, trajnostne gradnje in življenjskih slogov 21. Stoletja.

Hiša Trnovec v Grapi

Hiša Trnovec v Grapi je lep primer tipične idrijske rudarske hiše. Mogočna hiša ima kar tri črne kuhinje, kar pomeni tudi tri stanovanja in nekaj dodatnih sob na podstrešju. V pritličju je bila včasih še mizarska delavnica, v kleti prostor za živino, v gospodarskem objektu ob hiši je bilo skladišče, kokošnjak in manjši hlev. Kot je bilo običajno za idrijske rudarske hiše, je v njej bivalo več družin. Leta 1870 je bila dom kar šestim družinam in 31 osebam! Hiša, vpisana v register kulturne dediščine, že dvajset let sameva in je od nedavnega v lasti občine.

V Idriji stojita še 102 rudarski hiši: zaradi številnih predelav jih je samo 18 ohranilo več kot pet tipičnih značilnosti, le 8 od teh je naseljenih. Kar polovica vseh hiš pa danes praznih.

V okviru projekta je bila zamišljena prenova v dvostanovanjsko stavbo, ki zunanjo podobo ohranja tako rekoč v prvotni podobi, notranjost pa je zasnovana povsem na novo. Dotrajanost se rešuje z ojačitvijo spodnjega kamnitega dela z armiranobetonskimi zidovi ter vstavljeno leseno konstrukcijo iz križno lepljenih plošč. V hiši sta predvideni dve stanovanji (sodobno in klasično), in sicer eno ob drugem, tako da obe enoti segata od pritličja do mansarde in tako ohranjata značilno vertikalnost razporeditve prostorov. Tako bosta imeli kljub skromnim dimenzijam hiše obe enoti primerljive bivalne pogoje — vhod v pritličju ter svetle in zračne bivalne prostore v mansardi.

Vabljeni na predstavitev enoletnega procesa od analiz do predlaganih ukrepov in projekta za izvedbo na primeru Trnovec v četrtek, 17. januarja ob 16.00 v Idrijo (pritličje Mestne knjižnica in čitalnice Idrija). Vabljeni!

Napisala: Matevž Straus, Alenka Korenjak

Celoletna naročnina

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja