Blizu slovenskih mest lahko dostopamo do krajev, ki nas hitro opomnijo, kako prostran in razgiban je svet arhitekture in kulture, če sežemo malce dlje od ustaljenih kotičkov. Dunaj je bližnja prestolnica, zaradi zgodovinske povezanosti in kulturne podobnosti za nas še posebej zanimiva — a drugačnih dimenzij in horizonta.
O dunajski stanovanjski politiki na tej straneh večkrat pišemo, odličen vzor je tudi dunajski javni promet. Nadvse zanimiva pa je tudi dunajska kulturna ponudba. Arhitekturni muzej AzW, Architekturzentrum Wien, v muzejskem kvartiru v središču Dunaja, je edini muzej v Avstriji, v celoti posvečen arhitekturi.
Februarja letos so v muzeju odprli novo stalno razstavo »Vroča vprašanja — mrzli depoji« (originalni naslov: Hot Questions — Cold Storage), ki sta jo konceptualno zasnovali direktorica muzeja Angelika Fitz in kuratorka Monika Platzer. Razstava združuje in prepleta dva vsebinska sklopa in pristopa: »Vroča vprašanja« ponazarjajo pereče dileme aktualnega časa, in usmerjajo pozornost v razmislek, kaj vse lahko naredi in omogoči arhitektura ter kakšna je pri tem vloga arhitektov. »Mrzli depoji« pa predstavljajo prostorske razmisleke (in odgovore) na ta vprašanja, ki jih ponujajo izbrani materialni artefakti iz muzejske zbirke, oblikovani v male samostojne razstavne enote. To je prepričljiv in inovativen način, kako aktualizirati predmete iz številnih zbirk muzeja in neposredno pokazati zgodovinsko vpetost arhitekture v družbene teme; ob tem pa jasno sporočati, da poleg gradnje objektov in urejanja krajine arhitektura vseskozi zaznamuje tudi družbeni prostor. Arhitekturni muzej se tako izpostavlja kot člen v iskanju rešitev za skupno bivanje; namesto zaprašene institucije — vitalen in angažiran generator idej, rešitev in novih smeri, osnovanih na poznavanju in razumevanju bogate zgodovine.

Razstava izpostavlja sedem glavnih vprašanj, povezanih z aktualnimi temami oblikovanja prostora. Nanje odgovarjajo s sedmimi postavitvami, ki jih vsebinsko osmišljajo eksponati, izbrani iz muzejskih depojev. Iz selekcije arhitekturnih maket, risb in skic, pohištva, tekstila, dokumentov in video posnetkov, se nam odstira vpogled na avstrijsko (in evropsko) arhitekturo z njenimi kulturnimi, družbenimi, političnimi in tehničnimi posledicami. Kompleksna razstava vključuje širok razpon; tako postavitev, posvečeno Rdečemu Dunaju (v sklopu Kapitalistično — Antikapitalistično mesto), kot nove pedagoške pristope po letu 1968 in ekološke arhitekturne obrate in preboje v Vorarlbergu ter primere okoljsko ozaveščenega načrtovanja od konca šestdesetih let dalje.
Glavne teme in vprašanja, ki jih je zasnovala kurataorka, so (v prevodu) naslednja:
KAPITAL: Kdo oblikuje mesto?
HABITAT: Kako želimo živeti?
SKUPNO DOBRO: Kdo skrbi za nas?
PODOBA: Kdo smo mi?
USTVARJALCI: Kdo je vpleten?
ELEMENTI: Kako je arhitektura producirana?
PLANET: Kako bomo preživeli?
Razstavo si lahko ogledujemo na številne načine, odvisno od vprašanj, na katera bi radi poiskali odgovore, ali pa le razširili perspektivo. Glede na usmeritev naše revije in naše delavnice gradnje z zemljo ter raziskovanja vzdržnih materialov, je vredno izpostaviti, kako močno in na več mestih je izpostavljena raba zemlje v sodobni arhitekturi.

Na delu postavitve, posvečenemu prihodnosti arhitekture, ki jih združuje tematski sklop »PLANET: Kako bomo preživeli?«, lahko vidimo povzetek raziskovanja gradnje z zemljo od gradenj tehnologa Martina Raucha do arhitektke Anne Heringer. Zemlja kot eden možnih odgovorov, kot najbolj vzdržen material, pa tudi kot simbol gradnje za lokalno skupnost, ne za korporacije na drugem koncu sveta.

Anna Heringer pa se na razstavi pojavi kar dvakrat, tudi ob tematskem sklopu Ustvarjalci (Players), ki se sprašuje, kdo je tisti, ki usmerja in vodi dogajanje v arhitekturi. Kje so ženske vzornice?, je glavno vprašanje, razstavljen pa je majhen, leta 2020 realizirani projekt Porodne hiše, o katerem smo na teh straneh že pisali. (članek)

Poleg nove stalne razstave si v muzeju AzW lahko ogledate še začasno razstavo nagrajenih del na prestižnem evropskem izboru za nagrado Mies van der Rohe 2022. Na razstavo sta umeščena tudi dva projekta slovenskih avtorjev: v slovenski selekciji je predstavljena prenova tržnice Ptuj, arhitektov Krušec in krajinskih arhitektov AKKA (članek), v – zanimivo – avstrijski nacionalni selekciji, pa prenova galerije in kazemat v avstrijskem kraju Wiener Neustadt arhitektov Bevk Perović (članek).
Obe razstavi vsekakor toplo priporočamo za ogled. V prihodnje pa si želimo, da bi se pereče teme, vprašanja in nakazani odgovori, ki jih izpostavlja stalna zbirka, še bolj odražale tudi v nagrajeni realizirani arhitekturi začasne postavitve.

Pripravila: Nina Granda