Prvi del prenovljene stalne razstave o Vodniku je svež primer predstavitve pomembne zgodovinske osebnosti na sodoben način. Snovalci razstave so se s premišljenim prepletom arhitekture, ilustracije in grafičnega oblikovanja odmaknili od tradicionalnejše logike spominskih sob, ki običajno vključuje aranžersko postavitev plakatov s suhoparnimi informacijami na stenah in mizo s predmeti na sredini sobe. Vodnikovo življenje, delo in čas razsvetljenstva lahko spoznavamo na imenitnih vrtjivih lesenih tablicah s kratkimi besedili na eni in ilustracijami na drugi strani, ki so poleg različnih poličk in predalov s predmeti sestavni deli treh ”čudežnih omar”. Arhitekturna zasnova je s postavitvijo omar v sredino sobe preusmerila obiskovalčevo pozornost tudi na fizičnost njenih sten, tal, naravne svetlobe in oken, ki omogočajo razglede na vrt domačije. Soba je opredmetena in prezračena, kar je pomemben vsebinski poudarek dejstva, da gre dejansko za Vodnikovo rojstno sobo.

Omare prav ”po razsvetljensko” spodbujajo raziskovanje, odkrivanje in učenje, hkrati pa jih lahko razumemo kot večplastno sodobno reinterpretacijo v tistem času priljubljenih ”kabinetov čudes”, saj nas vabijo k sočasnemu, nelinearnemu in raznolikemu prejemanju vtisov in informacij – kot da bi listali analogen ipad, po besedah obiskovalke otvoritve.

Razstava je s svojo igrivo interaktivnostjo prvenstveno namenjena šolskim skupinam, hkrati pa se s svojo vsebinsko in oblikovno celoto dotika zelo aktualnih in kompleksnih vprašanj, zlasti vloge in pomena Vodnikove dediščine v sodobnem kontekstu. V kakšnem smislu nam je Vodnik lahko inspirativen danes? Kako predstavljati njegov pomen pri gradnji slovenske nacionalne identitete v času (ponovnega) vzpona nacionalizmov? Sopostavitev omar sicer daje občutek jasne in kronološke povezave med zgodovinskimi dogodki, vendar omogočajo s številnimi detajli tudi kritična branja Vodnikove zgodbe. Prvi slovenski pesnik? Ne bo držalo! V tem smislu razstava lepo pokaže na fluidnost zgodovine in procese njene konstrukcije.

Upravitelj domačije, Zavod Divja misel, Vodniku ni postavila le spominske sobe, temveč vzpostavlja živ dialog z njegovo širino in predanostjo razsvetljenskim ciljem vsakodnevno, skozi svoj mozaičen program vsebinsko povezanih raznolikih kulturnih dogodkov.

Avtor razstave in besedil: mag. Janez Polajnar
Soavtorji razstave: dr. Marijan Dović, dr. Luka Vidmar, Teja Kleč (Teja Ideja), Ana Kosi, Milanka Fabjančič.
Grafično oblikovanje: Teja Kleč (Teja Ideja)
Arhitekturna zasnova: Svet vmes
Ilustracije: Milanka Fabjančič
Produkcija: Muzej in galerije mesta Ljubljane in DIVJA MISEL
Podpora: Mestna občina Ljubljana, RIKO

Besedilo: Simona Žvanut
Foto: Tilen Sepič