Drugo leto zapored je v Ljubljani nove prostore dobila ena od osrednjih umetniških akademij: v 29. številki revije Outsider smo predstavljali novo stavbo AGRFT, letos pa je bila zaključena obsežna prenova v središču mesta, s katero je dolgo pričakovano lastno hišo dobila tudi Akademija za glasbo, ki je dolga leta gostovala v premajhnem Stiškem dvorcu na Starem trgu.
Nova stavba akademije je prenovljena Kazina, ena od ljubljanskih historičnih ikon, ki se nahaja na eni najbolj prestižnih lokacij v mestu ob Slovenski cesti in parku Zvezda, v bližini vseh najpomembnejših državnih ustanov. Zgrajena je bila kot palača Kazinskega društva na začetku 30. let 19. stoletja in je hitro postala središče živahnega in občasno burnega življenja ljubljanskih elit, tako da jo je Prešeren ob nekdanjem Kolizeju uvrstil med pet »hudičevih« hiš kranjske prestolnice. V njej so se odvijali plesi, služila je za vojaški štab, gostila ljudsko skupščino, v zadnjih desetletjih pa je bila najbolj poznana po plesni šoli in folklorni skupini, ki sta imeli tu svoj sedež. Leta 2015 je v iskanju rešitve za prostorsko stisko akademije vlada RS lastništvo stavbe brezplačno prenesla na Univerzo v Ljubljani, s čimer so stekla prizadevanja za gradnjo.
Prenovo so vodili Styria arhitekti v tesnem sodelovanju s pristojno konservatorko ZVKDS Marijo Režek Kambič. Zaradi stalne rabe je bila stavba dobro vzdrževana, a je bila zaradi pogostih delnih posegov izvirna substanca tudi zelo neenakomerno ohranjena. Projekt obsežne adaptacije je omogočil povezovanje celote in prezentacijo kvalitetnih elementov stavbe, ki velja za eno redkih ohranjenih večnamenskih javnih palač in eno najkakovostnejših arhitektur prve polovice 19. stoletja pri nas. Polega zunanje podobe, kjer je prepoznavno in priljubljeno rdečo barvo fasade zamenjal bolj »klasičen« kremasti ton, je najbolj reprezentativen del prenove velika dvorana, kjer se je ohranila prvotna poslikava stropa, s prenovo pa so ji povrnili prvotno zasnovo in barvno podobo. Poleg tega so obnovili vhodno vežo, stopnišče in hodnike ter restavrirali posamezne elemente iz začetka 20. stoletja, kot so štukature, poslikave, tlaki, peči, svetila in drugo okrasje. Vse skupaj povezujejo novi elementi, ki so jih po besedah arhitektov oblikovali v duhu funkcionalizma.
Stavbo sestavljata vzhodni in zahodni trakt, ki ju povezuje stopnišče v vhodni avli. V pritličje zahodnega trakta so umestili knjižnico in manjšo komorno dvorano. Poleg velike koncertne in komorne dvorane se v prvem in drugem nadstropju nahajajo še vadbeni oziroma učni prostori. V kleti so garderobe in omare za glasbila, manjša dvorana in vadbeni prostori za tolkala, s prenovo pa so pridobili tudi prej neizkoriščene prostore mansarde, kjer so prav tako našli prostor vadbeni prostori. Poskrbeli so za studijsko in snemalno opremo, ki omogoča izvedbo neposrednih prenosov iz dvoran. Posebna pridobitev je še lastna kavarna z manjšim odrom in klavirjem na vogalu Slovenske ceste in Kongresnega trga, ki jo nameravajo odpreti javnosti in v njej gostiti raznolike umetniške dogodke.
Akademija za glasbo je s selitvijo v več kot trikrat večjo stavbo Kazine pridobila celo paleto opremljenih prostorov, dve dvorani za javne koncerte in eno manjšo za interne produkcije, še vedno pa pogreša veliko dvorano za simfonični orkester, prav tako del programa še vedno izvajajo v bližini. Zato je predvidena tudi gradnja prizidka v notranjosti kareja, s katerim bi pridobili vse prostore, potrebne za popolno prostorsko avtonomijo šole.
Reševanje prostorske zagate treh umetniških akademij je zgodba, ki se vleče več desetletij in je sprožila v preteklosti več pobud, študijskih in diplomskih nalog ter tudi arhitekturnih natečajev. Tako AGRFT kot AG sta po dolgoletnem delovanju v najemu, v skopo odmerjenih in funkcionalno neprimernih prostorih, lastno stavbo pridobili s prenovo. Danes imata sodobne prostore v kulturno živem središču mesta kot primer arhitekture, ki prihodnost gradi ne samo z velikopoteznimi novogradnjami, ampak s pragmatičnim in premišljenim pretvarjanjem obstoječega.
Kazina na razglednici z začetka 20. stoletja
Tloris pritličja
Tloris 1. nadstropja
Ime projekta: Palača Kazina
Avtorja projekta: David Mišič, Marija Režek Kambič
Investitor: Univerza v Ljubljani
Lokacija: Kongresni trg 1, Ljubljana
Leto načrtovanja: 2017–2020
Leto izvedbe: 2022
Površine: 6887 m²
Klet: 1333 m²
Pritličje: 1469 m²
Prvo nadstropje: 1411 m²
Drugo nadstropje: 1397 m²
Mansarda: 1398 m²
Parcela: 1963 m²
Pozidana površina: 1400 m²
Sodelavci: Boštjan Švent, Davor Fistrić (Styria arhitektura)
Strokovnjak konservatorske stroke ZVKD: Marija Režek Kambič
Projektant gradbenih konstrukcij: GRANT d.o.o., Domen Gradišnik
Projektant strojnih instalacij: PROKOPLUS d.o.o., Boris Kokol
Projektant elektro instalacij: LINEAL d.o.o., Zdravko Štraser
Glavni izvajalec gradbeno-obrtniških del: MAKRO 5 GRADNJE d.o.o.
Dobavitelji gradbenih materialov:
Stavbno pohištvo: Mizarstvo Žlahtič d.o.o.
Razsvetljava: Delta Light, Svetlarna d.o.o.
Oprema: Mizarstvo Šenk d.o.o., Lesnina MG Oprema d.d.
Dobavitelji hišne tehnike: Elektro Urbanija d.o.o., Decibel akustični inženiring d.o.o.
Klimatizacija: Šmelcer d.o.o.
Besedilo: Luka Jerman
Fotograf: Miran Kambič
—
Vsebine, ki jih objavljamo na spletu, so povsem drugačne od vsebin v tiskani reviji. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih.
Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]
Hvala!
